Predstavništvo v Sloveniji

Zdravstveno stanje v EU: več zaščite in preprečevanja bolezni za daljše in bolj zdravo življenje

/slovenia/file/dsmjmwfxoaazed-jpg_sldsmjmwfxoaazed-.jpg

Zdravstveno stanje v EU: več zaščite in preprečevanja bolezni za daljše in bolj zdravo življenje
EU

Evropska komisija in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) sta danes objavili skupno poročilo Pregled zdravstva: Evropa 2018. Poročilo kaže, da se je stalno podaljševanje pričakovane življenjske dobe upočasnilo in da še vedno obstajajo velike razlike med državami in znotraj njih, pri čemer so zlasti zapostavljene osebe z nizko stopnjo izobrazbe.

22/11/2018

Komisija in OECD v poročilu posebej pozivata k izboljšanju duševnega zdravja in preprečevanju duševnih motenj, ki nimajo le socialnih posledic, temveč pomenijo tudi stroške, ki na ravni EU po ocenah znašajo več kot 4 % BDP-ja. Potrebno je tudi ukrepanje za odpravljanje dejavnikov tveganja, kot so kajenje, alkohol in debelost, ter zmanjšanje prezgodnje umrljivosti, zagotavljanje splošnega dostopa do oskrbe in krepitev prožnosti zdravstvenih sistemov.

Pričakovana življenjska doba v EU se zelo razlikuje ne samo glede na spol, pač pa tudi glede na socialno-ekonomski položaj. Tako se lahko pričakuje, da bodo na primer 30-letni moški z nizko stopnjo izobrazbe v EU v povprečju živeli približno osem let manj kot tisti z visokošolsko izobrazbo. Podatki še kažejo, da bi se lahko do 20 % izdatkov v zdravstvu uporabilo učinkoviteje. Zaradi posledic težav z duševnim zdravjem je leta 2015 v Evropi umrlo več kot 84.000 ljudi. Skupni stroški, povezani s tovrstnimi težavami, po ocenah znašajo več kot 600 milijard evrov letno.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji za ženske je 84,3 leta, za moške pa 78,2 leta (povprečje EU 83,6 leta za ženske in 78,2 za moške). Umrljivost za rakom še posebej izstopa, saj je 15 % višja od povprečja EU. Slovenija je med petimi državami, v katerih ima vsaj polovica prebivalstva sklenjeno dodatno zdravstveno zavarovanje. Prav tako je med 12 državami, ki imajo poseben načrt ali strateški dokument o spodbujanju in preprečevanju duševnega zdravja. V obdobju 2007/2008 do 2015/2017 je stopnja debelosti med otroki v starosti 7–8 let v Sloveniji padla s 13 % na 9 %, kar jo uvršča med uspešnejše države na tem področju. Stopnja samomorilnosti v Sloveniji med celotnim prebivalstvom pa je bila leta 2015 s približno 20 smrtnimi primeri na 100.000 prebivalcev skoraj dvakrat višja od povprečja EU in druga najvišja v EU.

Danes objavljeno poročilo je del Cikla o zdravstvenem stanju v EU, dvoletne pobude Evropske komisije, ki snovalcem politike, interesnim skupinam in zdravstvenim delavcem zagotavlja nevtralne, dejanske in primerljive podatke in ugotovitve o zdravju in zdravstvenih sistemih držav EU. Poročilo temelji na primerjalnih analizah zdravstvenega stanja državljanov EU in uspešnosti zdravstvenih sistemov v 28 državah članicah EU, petih državah kandidatkah in treh državah Efte.

O aktualnih vprašanjih javnega zdravja in kakovosti življenja v EU bosta v Ljubljani 29. novembra v javnem dialogu na Biotehnični fakulteti spregovorila evropski komisar za zdravje in varno hrano Vytenis Andriukaitis in evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Na voljo le še nekaj prostih mest, zainteresirane vabimo, da se čim prej prijavijo.

Več: