Predstavništvo v Sloveniji

Jesenski sveženj evropskega semestra

/slovenia/file/ap76399244jpg_slap76399244.jpg

Jesenski sveženj evropskega semestra: pri proračunskem načrtu Slovenije obstaja tveganje neskladnosti s Paktom za stabilnost in rast za leto 2019
#EuropeanSemester

Evropska komisija je objavila jesenski sveženj evropskega semestra, v katerem je določila gospodarske in socialne prednostne naloge EU za leto 2019 ter predstavila mnenja o osnutkih proračunskih načrtov. V vseh državah EU naj bi se rast zaradi domače potrošnje in naložb nadaljevala, vendar bo počasnejša.

21/11/2018

Spremljalo naj bi jo obsežno ustvarjanje delovnih mest in zmanjševanje brezposelnosti. Javne finance držav EU so se zelo izboljšale, skupni javnofinančni primanjkljaj evrskega območja pa zdaj znaša manj kot 1 %. Vendar je dolg v nekaterih državah še vedno visok. Razmere so ugodne za vzpostavitev fiskalnih blažilnikov, potrebnih za spopadanje z naslednjim upadom gospodarske rasti ter ublažitev morebitnih učinkov na zaposlovanje in socialne razmere.

Komisija v letnem pregledu rasti, ki določa splošne gospodarske in socialne prednostne naloge za naslednje leto, poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo odločne in usklajene ukrepe politike za doseganje vključujoče in trajnostne rasti. Na nacionalni ravni so potrebne naložbe ter reforme za povečanje produktivnosti, vključenosti in institucionalne zmogljivosti, hkrati pa je treba zagotavljati makrofinančno stabilnost in zdrave javne finance. Prednostne naloge na ravni EU so poglobitev enotnega trga, dokončanje strukture ekonomske in monetarne unije ter napredek glede načel iz evropskega stebra socialnih pravic.

Komisija je v poročilu o mehanizmu opozarjanja opredelila 13 držav članic, v zvezi s katerimi bo leta 2019 opravila poglobljen pregled za oceno, ali se zadevne države dejansko soočajo z makroekonomskimi neravnotežji. Pregled zadeva Bolgarijo, Ciper, Grčijo, Francijo, Hrvaško, Irsko, Italijo, Nemčijo, Nizozemsko, Portugalsko, Romunijo, Španijo in Švedsko.

Osnutek skupnega poročila o zaposlovanju, v katerem so analizirane zaposlitvene in socialne razmere v Evropi, kaže na stalno ustvarjanje delovnih mest, zmanjševanje brezposelnosti in izboljšanje socialnih razmer v EU. V drugem četrtletju leta 2018 je bilo v EU zaposlenih rekordnih 239 milijonov ljudi, število ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, pa je padlo pod ravnjo pred krizo. Vendar je zaposlenost mladih, nizko kvalificiranih oseb in oseb z migrantskim ozadjem v številnih državah še vedno težavna. Tudi rast plač ostaja pod rastjo produktivnosti in stopnjo, pričakovano glede na pozitivne razmere na trgu dela.

Komisija v priporočilu o ekonomski politiki evrskega območja poziva k izvajanju politik, ki podpirajo vključujočo in trajnostno rast ter izboljšujejo odpornost, ponovno uravnoteženje in konvergenco v evrskem območju. Komisija priporoča izboljšanje kakovosti in sestave javnih financ ter obnovitev fiskalnih blažilnikov, da bi imeli ob naslednjem upadu gospodarske dejavnosti na voljo več manevrskega prostora. Priporoča tudi davčno razbremenitev dela, okrepitev izobraževalnih sistemov, naložbe v znanja in spretnosti ter učinkovitost in ustreznost aktivnih politik trga dela in sistemov socialne zašite. Poleg tega poziva k hitremu dokončanju ekonomske in monetarne unije, utrjevanju bančne unije, boljšemu finančnemu povezovanju in zmanjševanju slabih posojil.

Komisija je sprejela tudi mnenja glede skladnosti osnutkov proračunskih načrtov držav članic evrskega območja za leto 2019 s Paktom za stabilnost in rast. V primeru Italije je potrdila obstoj zelo resne neskladnosti s Paktom za stabilnost in rast. V zvezi s proračunskim načrtom Slovenije Komisija meni, da obstaja tveganje neskladnosti s Paktom za stabilnost in rast za leto 2019, saj bi načrt lahko povzročil znatno odstopanje od prilagoditvene poti za dosego njenih srednjeročnih proračunskih ciljev.

Komisija je danes sprejela tudi več ukrepov v okviru Pakta za stabilnost in rast. Za Italijo je po ponovni oceni ugotovila, da merilo glede dolga ni izpolnjeno, zato je upravičen postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem na podlagi dolga. Za Madžarsko in Romunijo pa predlaga Svetu EU, naj sprejme revidirano priporočilo o odpravi znatnega odklona od prilagoditvene poti za dosego srednjeročnega proračunskega cilja, saj državi nista sprejeli učinkovitih ukrepov za njegovo odpravo.

Letošnji sveženj evropskega semestra prvič vključuje Grčijo po zaključku programa za makroekonomsko prilagoditev. Komisija v prvem poročilu za Grčijo v okviru okrepljenega nadzora ugotavlja, da osnutek proračunskega načrta za leto 2019 zagotavlja skladnost z njeno zavezo, da bo dosegla primarni presežek v višini 3,5 % BDP-ja.

Več: