Predstavništvo v Sloveniji

Evropski semester – Sloveniji tri priporočila glede gosp. politike v 2019 in 2020

/slovenia/file/coins-17266181280jpg_slcoins-1726618_1280.jpg

Evropski semester – Sloveniji tri priporočila glede gosp. politike v 2019 in 2020
EU

Evropska komisija je danes v okviru postopka evropskega semestra objavila predlog priporočil za posamezne države članice glede njihovih gospodarskih politik za naslednjih 12–18 mesecev. V njih države članice poziva, naj se ustrezno odzovejo tako na že dlje časa prisotne kot tudi nove gospodarske in socialne izzive ter izpolnijo svoje skupne ključne cilje, da bi tudi tako dosegli posodobitev evropskega gospodarstva.

05/06/2019

Države opozarja, da je zaradi upočasnitve svetovne rasti nadaljevanje strukturnih reform še bolj pomembno, pri čemer je treba dati prednost reformam, ki podpirajo trajnostno in vključujočo rast.  Posebnost letošnjega cikla priporočil je, da dajejo večji poudarek opredelitvi in prednostni razvrstitvi naložbenih potreb na nacionalni ravni ter namenjajo posebno pozornost regionalnim in teritorialnim razlikam. Tak pristop je v skladu s temeljito analizo naložbenih potreb in ozkih grl, ugotovljenih za vsako državo članico v februarskih poročilih o državah, in naj bi služil kot podlaga za prednostno razvrščanje pri uporabi sredstev iz skladov EU v naslednjem večletnem finančnem okviru v obdobju 2021–2027.

Komisija je na Slovenijo naslovila tri priporočila za 2019 in 2020:

1. V prvem priporočilu, ki se nanaša na javne finance, Komisija Slovenijo poziva, naj doseže srednjeročni proračunski cilj v letu 2020. Kot je obrazloženo v točki 6 spremljajočega besedila, je sicer po sedanjih izračunih doseganje srednjeročnega proračunskega cilja – v primeru Slovenije je to strukturni primanjkljaj v vrednosti 0,25 odstotka BDP v letu 2020 – načrtovano šele do leta 2021. V točki 8 zato Komisija predlaga, da Slovenija sprejme ustrezne ukrepe že v letu 2019 in nadaljnje ukrepe v letu 2020, da bo izpolnjevala določila Pakta za stabilnost in rast. 

Za vzdržnost javnih financ mora Slovenija sprejeti in izvesti reforme v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi, ki bodo zagotavljale kakovost in dostopnost. Prav tako mora zagotoviti dolgoročno vzdržen in ustrezen pokojninski sistem, med drugim tudi s prilagajanjem zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem zgodnjega upokojevanja. Slovenija mora okrepiti zaposljivost nizko usposobljenih in starejših delavcev z izboljšanjem skladnosti med izobraževanjem in usposabljanjem ter potrebami na trgu dela, vseživljenjskim učenjem in aktivacijskimi ukrepi, tudi z izboljšanjem digitalne pismenosti.

2. Drugo priporočilo se nanaša na izboljšanje delovanja in konkurenčnost trga in poslovnega okolja. Komisija zato v okviru tega priporočila Slovenijo poziva, naj podpre razvoj trga lastniških vrednostnih papirjev, naj izboljša poslovno okolje z zmanjšanjem regulacijskih omejitev in upravnega bremena, naj izboljša konkurenčnost, profesionalizacijo in neodvisen nadzor pri javnem naročanju ter naj izvede privatizacije v skladu z obstoječimi načrti.

3. Tretje priporočilo je naložbeno in opredeljuje prednostna področja investiranja, skladno s predhodno opravljeno analizo in cilji na ravni EU. Komisija tako Sloveniji priporoča, naj z naložbami povezane gospodarske politike osredotoči na raziskave in inovacije, nizkoogljično in energetsko tranzicijo, zagotavljanje trajnostnega prometa, zlasti železniškega, in okoljsko infrastrukturo, pri čemer naj upošteva regionalne razlike v razvitosti.


NAPOVED VSEBINSKE RAZPRAVE O PRIPOROČILIH SLOVENIJI 2019:

Današnja priporočila Evropske komisije Sloveniji bomo podrobneje predstavili na konferenci Evropski semester 2019: Kateri strukturni izzivi čakajo Slovenijo? Konferenca bo potekala v torek, 11. junija 2019, med 12.00 in 15.30 v Hiši Evropske unije, Dunajska 20, Ljubljana. Prosimo, da svojo udeležbo potrdite preko spletne prijaveProgram ter informacije o konferenci in govorcih


Komisija v današnjem svežnju sicer izpostavlja, da evropsko gospodarstvo raste že sedmo leto zapored in naj bi kljub manj ugodnim razmeram in svetovnim negotovostim raslo tudi v letu 2020, kar velja za gospodarstva vseh držav članic. Število delovno aktivnih je rekordno visoko, brezposelnost pa rekordno nizka. Hkrati pa so razlike med državami, regijami in skupinami prebivalstva še vedno velike. Glede na to Komisija države članice poziva, naj gradijo na napredku, doseženem v zadnjih letih in poudarja, da učinkovite reforme, ki jih spremljajo ciljno usmerjene naložbene strategije in odgovorne fiskalne politike, še naprej zagotavljajo uspešen okvir za posodobitev evropskega gospodarstva. 

Države članice odpravljajo makroekonomska neravnotežja, vendar so potrebni še nadaljnji ukrepi. Nekatere države članice še naprej beležijo zgodovinsko najvišje ravni zasebnega in javnega dolga, kar zmanjšuje manevrski prostor za spoprijemanje z negativnimi šoki, nekatere druge članice opažajo znake možnega pregrevanja, kar je povezano z dinamično rastjo cen stanovanjskih nepremičnin in zviševanjem stroškov dela na enoto. V vseh državah članicah so potrebni dodatni ukrepi za izboljšanje produktivnosti, povečanje naložb in spodbujanje potencialne rasti. Komisija je v februarski analizi ugotovila, da v 13 državah članicah obstajajo makroekonomska neravnotežja (Bolgarija, Hrvaška, Francija, Nemčija, Irska, Portugalska, Španija, Nizozemska, Romunija in Švedska), v treh državah (Ciper, Grčija in Italija) pa so bila zaznana ravnotežja čezmerna. Za Slovenijo februarja ni ugotovila makroekonomskih neravnotežij. 

Evropska komisija je v okviru evropskega semestra oz. Pakta za stabilnost in rast sprejela vrsto ukrepov glede stanja javnih financ. Za Španijo priporoča zaključek postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Ko bo Svet sprejel to odločitev, bodo zaključeni vsi postopki v zvezi s čezmernim primanjkljajem, uvedeni med krizo. Komisija je sprejela tudi poročila za Belgijo, Francijo, Italijo in Ciper, v katerih je pregledala njihovo izpolnjevanje merila glede dolga. V poročilu za Italijo je ugotovljeno, da je primerno začeti postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Komisija je danes Madžarski in Romuniji poslala opozorilo, da je bil v letu 2018 ugotovljen znaten odklon od doseganja srednjeročnega proračunskega cilja, in Svetu priporočila, naj državama priporoči odpravo ugotovljenega znatnega odklona. Glede razmer v Grčiji pa Komisija ugotavlja, da so razmere solidne, a hkrati opozarja, da se je izvajanje reform v zadnjih mesecih upočasnilo in da ni zagotovljena skladnost nekaterih ukrepov z zavezami, danimi evropskim partnerjem, kar lahko predstavlja tveganje za dogovorjene fiskalne cilje. 

O priporočilih za posamezne države bodo najprej razpravljali ministri EU, nato pa jih bodo potrdili voditelji držav in vlad. Države članice morajo nato priporočila upoštevati v svojih ekonomskih in proračunskih politikah. Priporočila za posamezne države in analize, na podlagi katerih so ta poročila pripravljena, bodo služila tudi kot analitična podlaga za načrtovanje programov kohezijske politike EU v obdobju 2021–2027.

Več: