Predstavništvo v Sloveniji

Pregled izobraževanja in usposabljanja 2017

/slovenia/file/domd-tpw0aete1zjpglargejpg_sldomd-tpw0aete1z.jpg_large.jpg

Pregled izobraževanja in usposabljanja 2017
©

Evropska komisija je danes objavila Pregled izobraževanja in usposabljanja 2017, v katerem ugotavlja, da nacionalni izobraževalni sistemi postajajo bolj vključujoči in uspešnejši. Obenem pa tudi potrjuje, da je raven izobrazbe, ki jo dosežejo posamezniki, močno odvisna od njihovega socialno-ekonomskega ozadja.

09/11/2017

Najnovejši podatki Pregleda kažejo, da je bilo leta 2016 v Evropski uniji zaposlenih samo 44 % mladih v starosti od 18 do 24 let, ki so šolanje zaključili z nižjo sekundarno izobrazbo. V starostni skupini od 15 do 64 let je stopnja brezposelnosti pri osebah z zgolj osnovno izobrazbo prav tako precej višja kot pri osebah s terciarno izobrazbo (16,6 % oz. 5,1 %). Na uspeh učencev pa vpliva tudi njihov socialno-ekonomski položaj: kar 33,8 % učencev iz najbolj prikrajšanih socialno-ekonomskih okolij ima slabe dosežke, medtem ko je med njihovimi najbolj privilegiranimi vrstniki takih zgolj 7,6 %.

Eden od ciljev EU je, da se do leta 2020 delež petnajstletnikov s podpovprečnimi dosežki pri osnovni bralni, matematični in naravoslovni pismenosti zmanjša na 15 %. Vendar se EU kot celota od tega cilja oddaljuje, zlasti pri naravoslovju, pri katerem se je število učencev z nizkimi dosežki s 16 % leta 2012 povečalo na 20,6 % leta 2015.

Zlasti ranljivi so posamezniki, rojeni izven EU. Pogosto so izpostavljeni različnim tveganjem in prikrajšanostim. Imajo na primer slabo ali nizko usposobljene starše, doma ne govorijo lokalnega jezika, v državi, kamor so se priselili, pa imajo dostop do manj kulturnih virov ter trpijo zaradi izolacije in slabe socialne mreže. Pri mladih z migrantskim ozadjem obstaja večje tveganje, da v šoli ne bodo uspešni in bodo šolanje predčasno opustili. Leta 2016 je bilo v EU kar 33,9 % prebivalcev v starosti od 30 do 34 let, ki niso bili rojeni v EU, nizko usposobljenih (z največ nižjo sekundarno izobrazbo) v primerjavi z zgolj 14,8 % njihovih vrstnikov, rojenih v EU.

Naložbe v izobraževanje so si po vsej Uniji opomogle od finančne krize in so se rahlo povečale (1 % v primerjavi s predhodnim letom v realnem smislu). Rast je zabeležilo okrog dve tretjini držav članic, štiri države pa so naložbe povečale za več kot 5 %.

Več: