Predstavništvo v Sloveniji

Pomladanska gospodarska napoved: ob novih tveganjih se rast nadaljuje

/slovenia/file/springjpg_slspring.jpg

Pomladanska gospodarska napoved Evropske komisije: ob novih tveganjih se rast nadaljuje
Pomladanska gospodarska napoved EK

Evropska komisija je objavila pomladansko gospodarsko napoved 2018, v kateri izpostavlja nadaljevanje rasti in pojav novih tveganjStopnji rasti v EU in območju evra sta v letu 2017 presegli pričakovanja in pri 2,4 % dosegli najvišjo vrednost v zadnjih desetih letih. Rast naj bi ob nadaljnji potrošnji ter močnem izvozu in naložbah še naprej ostala močna tudi leta 2018 ter se leta 2019 le rahlo umirila. Letos naj bi rast tako v EU kot v evrskem območju znašala 2,3 %, naslednje leto pa se bo v obeh območjih predvidoma upočasnila na 2,0 %, ko bodo ozka grla v nekaterih državah in sektorjih postala bolj izrazita, denarna politika bo prilagojena razmeram, rast svetovne trgovine pa se bo nekoliko umirila.

03/05/2018

Brezposelnost se še naprej zmanjšuje in je zdaj na podobni ravni kot pred krizo. V EU se bo brezposelnost predvidoma še naprej zniževala, in sicer s 7,6 % v letu 2017 na 7,1 % v letu 2018 in 6,7 % v letu 2019. Brezposelnost v evrskem območju naj bi se po napovedih zmanjšala z 9,1 % v letu 2017 na 8,4 % v letu 2018 in 7,9 % v letu 2019. Število zaposlenih v evrskem območju je najvišje od uvedbe evra.

Inflacija na podlagi indeksa cen življenjskih potrebščin se je v prvem četrtletju letošnjega leta znižala, v naslednjih četrtletjih pa se bo po pričakovanjih rahlo okrepila. Skupna inflacija v evrskem območju naj bi v letu 2018 ostala enaka kot v letu 2017 pri 1,5 %, v letu 2019 pa naj bi se zvišala na 1,6 %. Enak vzorec se pričakuje v EU, vendar bo inflacija po napovedih letos ostala na ravni 1,7 %, nato pa se v letu 2019 povečala na 1,8 %.

Močna rast in nizke obrestne mere podpirajo nadaljnje zmanjšanje ravni javnofinančnega primanjkljaja in dolga ter izboljšanje razmer na trgu dela. Skupni primanjkljaj sektorja države v evrskem območju naj bi se v letu 2018 zmanjšal na 0,7 % BDP-ja, v letu 2019 pa na 0,6  % BDP-ja. V EU bo skupni primanjkljaj v letih 2018 in 2019 predvidoma znašal 0,8 %. Javni dolg kot delež BDP-ja naj bi v evrskem območju leta 2019 upadel na 84,1 % in se predvidoma zmanjšal v skoraj vseh državah članicah.

Tveganja v zvezi z napovedjo so se v celoti gledano povečala in so zdaj pretežno negativna. K negotovosti v prihodnosti naj bi prispevala nestanovitnost finančnih trgov in stopnjevanje trgovinskega protekcionizma. Prociklična fiskalna spodbuda v ZDA bi lahko spodbudila kratkoročno rast, vendar okrepila tveganje pregrevanja in možnost hitrejše rasti obrestnih mer v ZDA. Tveganja so medsebojno povezana, evrsko območje pa bi bilo ob njihovem uresničenju posebej ranljivo.

Slovenija je bila lani med najhitreje rastočimi gospodarstvi v evrskem območju. Zaradi dobrih makroekonomskih obetov se izboljšujejo tudi javne finance. Vendar Komisija Slovenijo ponovno opozarja na potrebo po strukturnem izboljšanju javnih financ, saj naj bi se strukturni primanjkljaj Slovenije po napovedih Komisije v letih 2018 in 2019 povečal. Začasni ukrepi konsolidacije javnih financ se namreč iztekajo, Slovenija pa ni sprejela novih strukturnih ukrepov za izboljšanje javnih financ.

Gospodarska rast v Sloveniji je po podatkih Komisije leta 2017 znašala 5,0 %, močna pa naj bi ostala tudi v letih 2018 (4,7 %) in 2019 (3,6 %). Na rast bo poleg izvoza postopno bolj vplivalo domače povpraševanje. Brezposelnost se je leta 2017 zmanjšala na 6,6 %, leta 2018 naj bi upadla na 5,6 %, leta 2019 pa na 5,4 %, kar bo pod njenim dolgoročnim povprečjem. V teh razmerah se pričakuje pritisk na povečanje plač. Inflacija je leta 2017 znašala 1,6 %, v letih 2018 in 2019 pa naj bi se povišala, zlasti zaradi cen energentov in pričakovane rasti plač. Javne finance naj bi se zaradi dobrih makroekonomskih obetov izboljšale. Saldo sektorja države naj bi letos zabeležil presežek v višini 0,5 % BDP-ja. Javni dolg kot delež BDP-ja se je med letoma 2015 in 2017 zmanjšal za 9 odstotnih točk in dosegel 73,6 %. Letos naj bi upadel na 69,3 %, leta 2019 pa na 65,1 %. Tveganja za javne finance za obdobje napovedi predstavljajo zlasti pritiski na povišanje plač v javnem sektorju in pokojnin. Po drugi strani pa bi lahko dobre gospodarske razmere spodbudile večje prihodke od pričakovanih.

Več:

/slovenia/file/sisljpg-1_slsi_sl.jpg

Pomladanska gospodarska napoved Evropske komisije: ob novih tveganjih se rast nadaljuje
Pomladanska gospodarska napoved EK za Slovenijo