Predstavništvo v Sloveniji

COVID-19: Pregled ukrepov EU za boj proti koronavirusu in blaženje posledic krize

/slovenia/file/jezekwebjpg_sljezek_web.jpg

Covid-19: dostop do zdravstvenega varstva, prost pretok blaga in zaščitna oprema v središču pozornosti Komisije
#COVID19

V poplavi informacij se je težko znajti.  Zato smo za vas pripravili hiter pregled ključnih ukrepov Evropske komisije – večino sta že podprla Svet EU (države članice) in Evropski parlament.

Evropska komisija državam nudi polno podporo, spodbuja usklajen pristop in rešitve ter vseskozi poziva k solidarnosti. Obenem angažiramo vse, kar imamo na voljo, da bomo ta virus lahko premagali skupaj.

20/05/2020

Odziv EU na koronavirus

Glavnina pristojnosti za spopadanje s koronavirusom (javno zdravje, meje, fiskalna politika) je v pristojnosti držav. Evropska komisija nudi polno podporo, spodbuja usklajen pristop in rešitve ter vseskozi poziva k solidarnosti. Hkrati pa angažiramo vse instrumente, ki jih imamo skladno s pogodbami in pristojnostmi na voljo, da državam članicam pomagamo zajeziti širjenje virusa in ublažiti njegov vpliv na gospodarstvo. V ta namen je bilo na evropski ravni predloženih veliko konkretnih ukrepov.

Krovni dokument z usmeritvami je Evropska komisija predstavila 13. marca 2020, nato pa smo ga dopolnjevali z dodatnimi odločitvami in konkretnimi predlogi – tudi v dialogu z državami članicami.


Dosedanji ukrepi Evropske komisije


Namen teh ukrepov je

  • zdravstvenim sistemom zagotoviti potrebne zaloge z ohranjanjem celovitosti EU notranjega trga ter proizvodnih in distribucijskih vrednostnih verig,
  • podpreti trg dela, tako da kriza ne bo nesorazmerno prizadela prihodkov ljudi in delovnih mest ter da se preprečijo njeni trajni učinki,
  • podpreti podjetja ter zagotoviti likvidnost finančnega sektorja, da bo lahko ta še naprej financiral gospodarstvo· in državam članicam omogočiti odločno in usklajeno ukrepanje z izkoriščanjem popolne prožnosti okvirov za državne pomoči in fiskalnega okvira (Pakta za stabilnost in rast).

ZDRAVSTVENO VARSTVO (npr. zaščitna oprema), ZAGOTAVLJANJE SOLIDARNOSTI, SKUPNO JAVNO NAROČANJE, RAZISKAVE

Podrobneje na osrednji spletni strani odziva EU na koronavirus - javno zdravje; krizno upravljanje in solidarnost; raziskave in inovacije


  • Evropska komisija je na globalni konferenci za odziv na koronavirus evidentirala 7,4 milijarde evrov (oziroma 8 milijard ameriških dolarjev), ki so se jih donatorji z vsega sveta zavezali zagotoviti v okviru donatorske kampanje „globalni odziv na koronavirus“.  Konferenca, na kateri je sodelovalo 60 voditeljev držav ali vlad, nevladnih organizacij in fundacij, je hkrati zaznamovala začetek svetovnega donatorskega maratona, ki bo trajal do konca maja. (več)
  • 3,08 milijarde evrov preostalih sredstev iz letošnjega proračuna EU (instrument za podporo v izrednih razmerah) se prerazporedi za kritje potreb zdravstvenih sistemov držav članic (za ključno medicinsko opremo in zaloge, testiranje, skupna naročila oziroma glede na potrebe držav, od tega bo 380 milijonov evrov dodeljenih za prvo skupno strateško zalogo opreme v okviru  rescEU (več)
  • Prepoved enostranskega izvoza zaščitne opreme izven EU in konec izvoznih prepovedi znotraj EU, ki so jo uvedle nekatere članice ( ukrep ).
  • V tem kriznem času države, regije in mesta po vsej Evropski uniji pomagajo sodržavljanom EU in vsem, ki najbolj potrebujejo pomoč: z donacijami zaščitne opreme, medicinskimi ekipami, čezmejnim zdravljenjem pacientov in repatriacijo državljanov. To je najboljši primer evropske solidarnosti. Evropska komisija v odziv na koronavirus na zahtevo usklajuje pomoč, denimo koordiniranje dostave osebne varovalne opreme ali organizacija evakuacijskih letov iz držav zunaj Evrope, ter sofinancira dostavo pomoči in prevoz medicinskih ekip med državami. (več)
  • Delo z industrijo za povečano proizvodnjo zaščitne opreme; da bi pospešili proizvodnjo zaščitne opreme in osebno varovalno opremo, so evropski standardi za medicinsko opremo zdaj prosto dostopni (sicer jih je potrebo kupiti, saj oso zaščito intelektualne lastnine). Ta ukrep bo podjetjem iz EU in tretjih držav, ki so pripravljeni proizvajati te izdelke, pomagal hitreje zagnati proizvodnjo izdelkov in pošiljati izdelke na notranji trg, obenem pa bo zagotovil visoko stopnjo varnosti in zanesljivosti (več)
  • Smernice za proizvodnjo osebne zaščitne opreme, proizvodnjo mil in razkužil za roke ter 3D-tiskanje opreme, potrebne za zajezitev izbruha koronavirusa (več).
  • Skupno javno naročilo in nabava medicinske zaščitne opreme v imenu 25 držav (več).  Slovenija bo lahko pogodbo podpisala v začetku aprila, dobava sledi takoj, ko bo možno.
  • Smernice za uporabo evropskega okvira za javno naročanje, ki predstavljajo vrsto prožnosti, od znatnega skrajšanja rokov do oddaje ponudb brez predhodne objave. Pojasnjujejo tudi, kako bi lahko ob pomanjkanja ključnih dobav javni kupci našli alternativne rešitve in sodelovali s trgom.
  • Harmonizacija standardov za opremo in naprave, namenjene zaščiti pacientov, delavcev v zdravstvenemu varstvu in državljanov na splošno (več).
  • Začasna opustitev carine in DDV na uvoz medicinskih pripomočkov in zaščitne opreme iz tretjih držav (več).
  • Krepitev financiranja raziskav, cepiva, zdravljenja in diagnostike za koronavirus ( več ); Evropska komisija je izbrala 18 projektov, ki na bi raziskali sam virus COVID-19 in možno zdravljenje, ki jih bo podprla s 48,5 milijoni evrov. Poleg tega je v tesnem sodelovanju z industrijo Komisija že zbrala 140 milijonov evrov javnih in zasebnih sredstev za podporo nujnih raziskav ( več ). Nemškemu podjetju CureVac je ponudila do 80 milijonov evrov finančne podpore za pomoč pri razvoju in proizvodnji cepiva proti koronavirusu v Evropi ( več ). 
  • Eden od zgoraj omenjenih 18 projektov iz programa Obzorje 2020 za razvoj diagnostike, zdravljenja, cepiva in drugih ukrepov v boju proti pandemiji koronavirusa, je do 20. 5. že obrodil sadove. Raziskovalci projekta HG nCoV19 test so namreč razvili postopek hitrega testiranja na COVID-19 in dobili dovoljenje za njegovo trženje.(več)
  • Evropska komisija je skupaj s partnerji vzpostavila evropsko podatkovno platformo za COVID-19, da bi omogočila hitro zbiranje in deljenje razpoložljivih raziskovalnih podatkov, kar bo močno pospešilo raziskave in odkritja. Platforma je del akcijskega načrta ERAvsCorona in bo kot konkreten ukrep za tesnejše sodelovanje v podporo raziskovalcem v Evropi in drugod po svetu v učinkovitejšem boju proti izbruhu koronavirusa. (več)
  • Znanstveniki Evropske komisije so zasnovali nov kontrolni material , ki ga bodo laboratoriji po vsej EU lahko uporabljali za preverjanje pravilnega delovanja koronavirusnih testov. Na voljo je že 3000 vzorcev, kar omogoča, da se preveri do 60 milijonov laboratorijskih testov, zlasti z namenom preprečevanja negativnih rezultatov pri okuženih osebah. Vzorce je mogoče naročiti tukaj.
  • Smernice za ublažitev motenj pri izvajanju kliničnih preskušanj v EU tudi v času pandemije konornavirusa (več).
  • Na podlagi marčevskega razpisa je bilo 12.5. izbranih osem obsežnih raziskovalnih projektov, ki bodo v okviru javno-zasebnega partnerstva EU pobuda za inovativna zdravila prejeli 117 milijonov evrov za razvoj zdravljenja in diagnostike koronavirusa. Od tega bo 72 milijonov evrov prispevala Komisija v okviru programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020. 45 milijonov evrov pa bodo prispevali farmacevtska industrija, pridruženi partnerji pobude za inovativna zdravila in druge organizacije, ki sodelujejo v projektih (več). 
  • Na #EUvsVirus hekatonu, ki je potekal konec aprila,  je bilo izbranih 117 inovativnih rešitev za okrevanje po izbruhu koronavirusa. Zmagovalne rešitve hekatona, ki ga je vodil Evropski svet za inovacije v tesnem sodelovanju z državami članicami, spadajo v različna področja, kot so zdravstvo, delo in izobraževanje na daljavo, digitalne finance in drugo. Izbrane rešitve bodo vključene v posebn o platformo, ki bo zagnana tukaj 27. aprila in bo nudila povezave med končnimi uporabniki, kot so bolnišnice, in omogočala dostop do vlagateljev in drugih možnosti financiranja v Uniji. (več)
  • Kot del prizadevanj vse Evropske unije v boju proti krizi zaradi koronavirusa je Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo 14. maja sprožil pobudo za odzivanje na krizo v podporo inovativnim rešitvam za družbeno in gospodarsko okrevanje. S tem zagotavlja dodatnih 60 milijonov evrov inovatorjem pri iskanju učinkovitih rešitev izzivov, kakršnih pred to krizo še ni bilo (več).
  • Komisija je 19. 5. odprla nov razpis za prijavo interesa, s katerim bo iz svojega programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 namenila dodatnih 122 milijonov evrov za spodbujanje nujno potrebnih raziskav o koronavirusu. Cilj je zagotoviti preoblikovanje proizvodnje za hitro izdelavo osnovne medicinske opreme in sanitetnega materiala, potrebnih za testiranje, zdravljenje in preventivo, ter razvoj medicinske tehnologije in digitalnih orodij za izboljšanje odkrivanja, nadzora in oskrbe bolnikov (več).
  • Zaradi izbruha novega koronavirusa je v EU ponekod prišlo do pomanjkanja bistvenih medicinskih pripomočkov. Evropska komisija je zato pripravila protimonopolne smernice in izdala pismo o skladnosti s konkurenčno zakonodajo za tiste projekte sodelovanja med podjetji, katerih namen je preprečiti pomanjkanje bistvenih bolnišničnih zdravil (več).
  • Smernice za upravljanje z gospodinjskimi odpadki in za ravnanje z odpadki iz zdravstvenih ustanov, pri čemer je Evropska komisija pozornost posvetila tudi ukrepom za zaščito zaposlenih v podjetjih, ki se ukvarjajo z odpadki (več).
  • Komisija je v okviru evropskega načrta za odpravo ukrepov za zajezitev koronavirusa predstavila smernice glede metod za testiranje koronavirusa. Smernice so namenjene podpori državam članicam pri učinkoviti uporabi orodij za testiranje v okviru njihovih nacionalnih strategij in v različnih fazah pandemije, tudi pri postopni odpravi ukrepov za omejevanje izhoda (več).
  • Države članice in Evropski parlament so potrdili Komisijin predlog za enoletno odložitev začetka uporabe uredbe o medicinskih pripomočkih. Tako bodo lahko države članice, zdravstvene ustanove in gospodarski subjekti dali prednost boju s sedanjo pandemijo koronavirusa. (več)
  • Kriza zaradi koronavirusa je izjemno obremenila zdravstvene sisteme vseh držav in povzročila pomanjkanje usposobljenih zdravstvenih delavcev po vsej Evropi. Zato je Evropska komisija danes izdala smernice, ki bodo državam članicam v pomoč pri hitrejšem priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravstvenih delavcev.(več)
  • Koronavirus ima uničujoče gospodarske posledice tudi v kulturi in umetniškem ustvarjanju. Evropska komisija zato danes vzpostavlja platformo Creatives Unite, namenjeno umetnikom in drugim kulturnim ustvarjalcem, na kateri bodo lažje delili podatke in izkušnje glede ukrepov ob nastali krizi. (več)
  • Evropska unija prek mehanizma EU na področju civilne zaščite v boju proti pandemiji koronavirusa usklajuje pomoč, ki so jo Češka, Danska, Francija in Nizozemska ponudile Grčiji v obliki bivalnih zabojnikov in zdravstvene oskrbe, namenjenih beguncem in migrantom. Pred tem je pomoč zagotovila tudi Avstrija. (več)
  • Zaradi pandemije so bile 20.5.  državam, ki so za to zaprosile, iz mehanizma EU za civilno zaščito poslane dodatne pošiljke medicinske opreme, kot denimo zaščitne maske, razkužila in drugo. Evropska unija tako pomaga pri koordinaciji pošiljk medicinskih ventilatorjev, ki jih je Danska ponudila Italiji. Litva bo iz zaloge medicinske opreme rescEU ki jo v celoti financira EU, prejela maske FFP2. Unija financira tudi transport razkužil, odej in posteljnine, ki ga je Severni Makedoniji, Črni gori in Gruziji prek mehanizma EU za civilno zaščito namenila Estonija. Dodatno pomoč je iz tega mehanizma Slovaška zagotovila tudi Ukrajini. (več)
  • Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je 19.5.  objavil smernice državam članicam za nadzor nad COVID-19 v ustanovah za dolgotrajno oskrbo. Namenjene so varovanju tako osebja kot varovancev, saj sta njihovo zdravje in varnost pomembna ne le zaradi njih samih, ampak tudi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. (več)

MOBILNOST IN ZAŠČITA POTNIKOV

Podrobneje na osrednji spletni strani odziva EU na koronavirus - potovanje in prevoz


  • Začasna omejitev nenujnih potovanj v EU, z dovoljenimi izjemami (več),
  • Pomoč ljudem, da se vrnejo domov – z državami preko mehanizma EU na področju civilne zaščite sodelujemo z organiziranjem in sofinanciranjem skupnih letov ( več ) ; EU je do 17.4. pomagala domov že več kot pol miljona državljanom Unije (več)
  • Navodila za varovanje pravic potnikov v EU v razmerah različnih mejnih režimov in ukrepov ( več )
  • Smernice za nadzor na mejah, še posebej zaščita ljudi in zagotavljaje dostopa do zdravstvena sistema (več).
  • Praktične smernice za zagotovitev prostega gibanja čezmejnih kritičnih delavcev (več)
  • Nasveti za izvajanje smernic glede upravljanja meja, s katerimi želi zagotoviti pretok tovora po EU in nadaljnje delovanje dobavnih verig na ravni EU; mednarodne mejne prehode znotraj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) morajo države organizirati kot mejne prehode z „zelenimi voznimi pasovi“. Ti bi morali biti odprti za vsa tovorna vozila ne glede na to, kakšno blago prevažajo. Prehod meje, vključno s preverjanji in zdravstvenimi pregledi, ne bi smel trajati več kot 15 minut ( več ).
  • Smernice za operativne in organizacijske ukrepe za ohranitev bistvenih prometnih tokov, med drugim sanitetnega materiala in zdravstvenega osebja (več).
  • Zaradi krize koronavirusa je močno prizadet celotni prometni sektor EU, zato je Komisija 29.4. pripravila sveženj predlogov za zmanjšanje regulativnega bremena in stroškov prevoznih podjetij (več).
  • Smernice za spodbujanje in lažje čezmejno zdravljenje pacientov ter napotitev zdravstvenega osebja (več)
  • Smernice za izvajanje obstoječih pravil EU na področju azila in vračanja ter za preselitve v okviru pandemije koronavirusa. To je odgovor na zahtevo držav članic po napotkih glede načinov zagotavljanja kontinuitete postopkov in spoštovanja temeljnih pravic. (več)
  • Evropska komisija je 13.5. predstavila sveženj predlogov o turizmu in prevozu, ki bo pomagal pri varni ponovni vzpostavitvi potovanj in zagonu evropskega turističnega sektorja v letu 2020 in v prihodnje. Paket smernic in priporočil bo v pomoč državam članicam pri postopni odpravi omejitev potovanj ter ponovnem delu turističnih podjetij, vse to ob upoštevanju potrebnih zdravstvenih varnostnih ukrepov. (več)

EVROPSKI NAČRT ZA POSTOPNO ODPRAVLJANJE ZAJEZITVENIH UKREPOV

Podrobneje na osrednji spletni strani odziva EU na koronavirus - odprava zajezitvenih ukrepov


Izredni ukrepi, ki so jih sprejele države članice in EU za obvladovanje izbruha koronavirusa, učinkujejo. Upočasnili so širjenje virusa in rešili na tisoče življenj. Vendar imajo ti ukrepi zelo negativne  posledice za ljudi, družbo in gospodarstvo; zato ne morejo trajat v nedogled. Evropska komisija je zato predstavila evropski načrt za postopno odpravljanje zajezitvenih ukrepov zaradi izbruha koronavirusa (več).

Odpravljanje ukrepov mora biti postopno, usklajeno med državami članicami ter temeljiti na:

  • znatnem zmanjšanju in stabiliziranju širjenja bolezni v daljšem obdobju,
  • zadostni zmogljivosti zdravstvenih sistemov za obravnavo bolnikov,
  • večjih zmogljivostih testiranja za hitro odkrivanje in izoliranje okuženih,
  • možnostih sledenja stikom za boljši nadzor nad širjenjem virusa.

Mobilne aplikacije in podatki iz mobilnih naprav lahko odigrajo pomembno vlogo pri postopni odpravi omejitev javnega življenja, ki so jih v odzivu na izbruh koronavirusa sprejele države EU. Evropska komisija je zato objavila priporočilo za države članice, v katerem poudarja potrebo po usklajenem pristopu. (več)

Države EU so s podporo Evropske komisije oblikovale orodja za uporabo mobilnih aplikacij za opozarjanje in sledenje stikom v okviru ukrepanja za zajezitev pandemije koronavirusa, vključno s smernicami za varovanje zasebnosti (več) .

Evropska komisija je 13.5. predstavila sveženj predlogov o turizmu in prevozu, ki bo pomagal pri varni ponovni vzpostavitvi potovanj in zagonu evropskega turističnega sektorja v letu 2020 in v prihodnje. Paket smernic in priporočil bo v pomoč državam članicam pri postopni odpravi omejitev potovanj ter ponovnem delu turističnih podjetij, vse to ob upoštevanju potrebnih zdravstvenih varnostnih ukrepov. (več)


BLAŽENJE SOCIALNO - EKONOMSKIH POSLEDIC PANDEMIJE

Podrobneje na osrednji spletni strani odziva EU na koronavirus - gospodarstvo 


1. Državne pomoči: ključen bo fiskalni odziv iz nacionalnih proračunov držav članic

Bolj fleksibilna EU pravila za državne pomoči: Že obstoječa pravila državam članicam omogočajo hitro ukrepanje v podporo državljanov in podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij, kot denimo:   subvencije plač,  začasna ustavitev plačila davkov od dohodkov pravnih oseb in davkov na dodano vrednost ali socialnih prispevkov;  neposredna finančna podpora potrošnikom (npr. za preklicane storitve ali kart)e; pomoč podjetjem, ki se soočajo s pomanjkanjem likvidnosti;  povrnitev škode podjetjem, ki so jo povzročili izjemni dogodki (npr.  v sektorjih, kot sta letalstvo in turizem). Obenem je Komisija 19. marca 2020 sprejela še začasni okvir, da države članice dodatno podprejo gospodarstvo. Gre za pet vrst pomoči:

  • neposredna nepovratna sredstva (davčne olajšave) v višini do EUR 800.000 na podjetje;
  • državna jamstva za bančna posojila podjetij;
  • subvencionirana javna posojila podjetjem;
  • zaščitni ukrepi za banke, ki državno pomoč usmerjajo v realno gospodarstvo;
  • kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov.

Pregled že odobrenih novih shem državnih pomoči v okviru teh začasnih in bolj prožnih pravil ter druge informacije so objavljene tu

  • Evropska komisija je 24. 4.  Sloveniji odobrila shemo državne pomoči v vrednosti 2 milijard evrov za podporo slovenskemu gospodarstvu v okoliščinah izbruha koronavirusa (več).
  • Evropska komisija je 30. 4. Sloveniji odobrila še slovensko poroštveno shemo in shemo pomoči pri najemninah v skupni vrednosti 2 milijardi evrov za podporo podjetjem, ki jih je prizadel izbruh koronavirusa. (več)

***

Evropska komisija je 6.4. sprejela spremembo o razširitvi začasnega okvira državnih pomoči, sprejetega 19. marca 2020 , da bo državam članicam omogočena pospešitev raziskav, testiranja in proizvodnje izdelkov v zvezi s koronavirusom, zaščita delovnih mest ter nadaljnja podpora gospodarstvu v okviru izbruha koronavirusa. ( več )

S to spremembo se začasni okvir razširja z dodatnimi petimi vrstami ukrepov pomoči:

  • Podpora raziskavam in razvoju v zvezi s koronavirusom.
  • Podpora za gradnjo in nadgradnjo zmogljivosti za testiranje.
  • Podpora za proizvodnjo izdelkov, pomembnih za obvladovanje izbruha koronavirusa.
  • Ciljno usmerjena podpora v obliki odlogov plačila davkov in/ali začasnih prekinitev plačila prispevkov za socialno varnost.
  • Ciljno usmerjena podpora v obliki plačnih subvencij za zaposlene.

2. Aktivacija splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast, da bo tudi evropski fiskalni okvir prožen

Evropska komisija je 20. marca 2020 Svetu EU prvič predlagala aktivacijo splošne odstopne klavzule fiskalnega okvira, ki državam članicam omogoča sprejetje ukrepov za obvladovanje krize, pri čemer lahko odstopajo od proračunskih zahtev v okviru evropskega fiskalnega okvira.

Komisija in Svet sta že pojasnila, da pandemija koronavirusa izpolnjuje pogoje za „izreden dogodek, na katerega država ne more vplivati“. Države članice so že sprejele ali pa sprejemajo proračunske ukrepe za povečanje zmogljivosti svojih zdravstvenih sistemov in zagotavljanje pomoči tistim državljanom in sektorjem, ki jih je kriza še zlasti prizadela. Vsi ti ukrepi bodo skupaj z upadom gospodarske aktivnosti prispevali k bistveno večjim proračunskim primanjkljajem. Hkrati želimo s tem podpreti evropsko gospodarstvo tudi po pandemiji.


3. Mobilizacija proračuna EU za pomoč malim in srednjim podjetjem

Kot dopolnitev nacionalnih ukrepov za zagotovitev likvidnosti podjetjem, se bo likvidnost poskušalo povečati tudi preko proračuna EU. Iz proračuna EU (iz obstoječih programov kot sta COSME, InnovFin ter EFSI jamstvo, ..) bo v Evropski investicijski sklad (EIF) prerazporejeno dodatno jamstvo za milijardo evrov garancij kot spodbudo bankam, da malim in srednje velikim podjetjem zagotovijo likvidnost. Tako naj bi mobilizirali dodatno financiranje obratnega kapitala v višini 8 milijard evrov in pomagali vsaj 100.000 evropskim podjetjem. Komisija sodeluje s skupino Evropske investicijske banke (EIB) pri pripravi teh ukrepov ( podrobneje ).  Oblikovanje 25 milijard € težkega vse evropskega jamstvenega sklada s podporo držav članic bo skupini EIB omogočilo mobilizacijo 200 milijard € za gospodarstvo EU. Pobuda brez primere bo omejila negativne posledice COVID-19 na MSP in druga podjetja v Evropi (več).


4. Ublažitev vpliva krize na trg dela

Komisija je 2.aprila 2020 predlagala tudi nov in začasni instrument brez t.i. nacionalnih ovojnic - pobudo SURE – za ohranitev delovnih mest oz. uvedbo shem skrajšanega delovnega časa in zaščito delovnih mest, zaposlenih in samozaposlenih pred odpuščanjem in izgubo dohodka. Predlog Komisije je, da gre pri pobudi SURE za posojila v višini do 100 milijard evrov za države, da bodo lahko financirale tovrstne sheme.


5. Naložbena pobuda v odziv na koronavirus (CRII)

Komisija v okviru te nove pobude 13.marca predlagala (Evropski parlament je potrdil 26. marca, Svet pa 30.marca, veljavno od 1. aprila dalje) prerazporeditev 37 milijard evrov iz kohezijske politike za boj proti novemu koronavirusu. Komisija se je letos odrekla obveznosti, da od držav članic zahteva vračilo neporabljenega t.i. predfinanciranja za strukturne sklade za leto 2019. To pomeni 8 milijard evrov iz proračuna EU, ki jih bodo države članice lahko uporabile za dopolnitev strukturnega financiranja v višini 29 milijard evrov po vsej EU. Dejansko bo to povečalo obseg naložb v letu 2020 in pomagalo pri čimprejšnji porabi še nedodeljenih 29 milijard evrov kohezijskih sredstev iz programov kohezijske politike za obdobje 2014–2020 zlasti na področjih, ki potrebujejo hitro in prožno ukrepanje: zdravstveni sistemi, pomoč malim in srednje velikim podjetjem, trgu delu. Za Slovenijo je v sklopu te nove naložbene pobude predvidenih 114 milijonov evrov (iz neporabljenega predfinanciraja v letu 2019) ter 86 milijonov evrov (predfinanciranje za leto 2020).

Komisija je skupaj s to novo naložbeno pobudo CRII predlagala tudi razširitev področja uporabe Solidarnostnega sklada EU in sicer z vključitvijo krize na področje javnega zdravstva. To bi omogočilo uporabo tega sklada za najbolj prizadete države članice. V Solidarnostnem skladu EU je v letu 2020 voljo do 180 milijonov evrov.

Obenem je Komisija 2. aprila predlagala tudi nadgradnjo naložbene pobude v odziv na koronavirus (CRII+) tako, da se omogoči  prenos sredstev med skladi ter med kategorijami regij in cilji politik, odpravi zahteve glede sofinanciranja (se pravi gre za 100% financiranje s strani EU) in poenostavi upravljanje.


6. Nadzor nad prevzemi pomembnih podjetij v EU

Izredne razmere, povezane z izbruhom COVID-19, korenito vplivajo na gospodarstvo Evropske unije. Da se v teh razmerah odvrne nevarnost odprodaje strateških sredstev EU, je Evropska komisija izdala smernice, ki bodo zagotovile odločen pristop na ravni EU k pregledu tujih naložb v času zdravstvene krize.

Cilj pristopa je ohraniti podjetja ter kritična sredstva in tehnologije EU, zlasti na področjih, kot so zdravstvo, medicinske raziskave, biotehnologija in infrastrukture, ki so bistvenega pomena za varnost in javni red, ne da bi s tem ogrozili splošno odprtost EU za tuje naložbe.

Države članice so v skladu z že obstoječimi pravili EU pooblaščene, da pregledajo neposredne tuje naložbe iz tretjih držav zaradi varnosti ali javnega reda. Komisija z izdajo smernic države članice, ki že imajo vzpostavljen mehanizem pregleda, teh je trenutno 14, poziva, naj v celoti izkoristijo razpoložljiva pravna orodja za preprečitev ogrožujočih kapitalskih tokov iz tretjih držav. Ostale države članice pa poziva, naj vzpostavijo tak celovit mehanizem pregleda, v vmesnem času pa zagotovijo ustrezno obravnavanje morebitnih spornih primerov.


7.  Podpora agroživilskemu sektorju EU

Čeprav agroživilski sektor Evropske unije tudi ob izbruhu koronavirusa dokazuje svojo odpornost in Evropejcem še zagotavlja varno in visokokakovostno hrano, pa se kmetje in proizvajalci soočajo s težavami in naraščajočim pritiskom. Zagotavljanje prehranske varnosti in učinkovite verige oskrbe s hrano po vsej celini ostaja ena od prednostnih nalog Komisije, ki med drugim pozorno spremlja vse kmetijske trge in trgovino s prehrambnimi proizvodi (več). 

  • Podporo bodo iz sedanjega proračuna EU prejeli tudi kmetje in ribiči. Za ribištvo bo tako kot pri strukturnih skladih prožnejša postala tudi uporaba Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, zaradi česar bodo države članice lahko zagotovile podporo sektorju. Za kmetijstvo bo Komisija bo kmalu predlagala vrsto ukrepov in prožnosti, da bodo upravičenci lahko prejeli potrebno pomoč na podlagi skupne kmetijske politike, kot na primer podaljšanje rokov, povišanje predplačil za neposredna plačila ter preglede na kraju samem (več).
  • Evropska komisija je za pomoč agroživilskemu sektorju v teh kriznih časih 16. 4. sprejela ukrepa, namenjena povečanju denarnega toka kmetov in prožnosti upravnih postopkov.  Za povečanje denarnega toka kmetov bo Komisija povečala predplačila za neposredna plačila (s 50 % na 70 %) in plačila za razvoj podeželja (s 75 % na 85 %) (več).
  • Komisija je 4.5.  objavila najnovejši sveženj izrednih ukrepov za nadaljnjo podporo kmetijskim in živilskim sektorjem, ki jih je koronavirusna kriza najbolj prizadela.  Izredni ukrepi (napovedani 22. aprila) vključujejo pomoč za zasebno skladiščenje za sektorja mleka in mesa, začasno odobritev tržnih ukrepov samoorganizacije s strani izvajalcev v sektorjih, ki so močno prizadeti, ter prožnost pri izvajanju programov za podporo trgu. Komisija je poleg teh tržnih ukrepov predlagala, da se državam članicam omogoči, da sredstva za razvoj podeželja uporabijo za nadomestilo kmetom v višini do 5 000 EUR in malim agroživilskim podjetjem v višini do 50 000 EUR (več).-
  • Evropska unija in 21 drugih članic Svetovne trgovinske organizacije (STO) so se zavezale k zagotavljanju čvrstih dobavnih verig hrane med to svetovno zdravstveno krizoV skupni izjavi se zavezujejo k zagotovitvi dobro delujoče svetovne kmetijske in prehranske dobavne verige ter izogibanju ukrepom, ki bi lahko škodili varnosti hrane, njeni kakovosti in zdravju državljanov drugih članic STO. (več)

8.  Bančno kreditiranje gospodinjstev in podjetij

Komisija je 28. 4.  sprejela sveženj bančnih predpisov za lažje bančno kreditiranje gospodinjstev in podjetij po vsej EU . Namen je zagotoviti, da bodo banke lahko še naprej posojale denar za pomoč gospodarstvu in pomagale ublažiti hude posledice pandemije koronavirusa za gospodarstvo. Sveženj vključuje razlagalno sporočilo o računovodskih in bonitetnih okvirih EU ter ciljno usmerjene spremembe bančnih predpisov v EU, ki zagotavljajo hitre rešitve za povečanje zmogljivosti bank za kreditiranje in pokrivanje izgub, povezanih s pandemijo koronavirusa.

Komisija bo v sodelovanju z evropskim finančnim sektorjem preučila, kako razviti najboljše prakse, ki bi lahko dodatno pomagale državljanom in podjetjem. Odziv EU na to krizo mora biti usklajen, da bi se izognili nacionalni razdrobljenosti in zagotovili enake konkurenčne pogoje. (več)


9. Odziv EU za boj proti pandemiji na svetovni ravni

  • Evropska unija bo za pomoč pri soočanju s posledicami izbruha koronavirusa partnerskim državam namenila 15,6 milijarde evrov; od teh bo 3,25 milijarde evrov šlo za Afriko, 2,1 milijarde evrov za države južnega partnerstva, 962 milijonov evrov za države vzhodnega partnerstva ter 800 milijonov evrov za Zahodni Balkan in Turčijo. Ukrepi EU bodo osredotočeni na reševanje neposredne zdravstvene krize in posledičnih humanitarnih potreb, krepitev zdravstvenih sistemov, sistemov oskrbe z vodo in sanitarnih sistemov partnerskih držav ter vzpostavljanje zmogljivosti za obvladovanje pandemije in ublažitev socialno-ekonomskih posledic (več).
  • Evropska komisija je 22. 4. pripravila predlog 3 milijarde evrov vredne makrofinančne pomoči, namenjene desetim partnerskim državam v okviru sosedske in širitvene politike. Pomoč je namenjena lajšanju gospodarskih težav, nastalih med pandemijo koronavirusa. Sredstva bodo na voljo 12 mesecev v obliki ugodnih posojil, s katerimi bi te države pokrile nujne finančne potrebe. Skupaj s podporo Mednarodnega denarnega sklada bodo ta sredstva okrepila makroekonomsko stabilnost in ustvarila prostor za prerazporeditev sredstev za pomoč državljanom in omejevanje negativnih socialno-ekonomskih posledic pandemije. Ta instrument ostaja na voljo tudi drugim državam, ki so upravičene do pomoči pri uravnoteženju svojih bilanc. Predlagana pomoč je dodatek k pristopu Ekipe Evropa katerega cilj je reševanje življenj z zagotavljanjem hitre in usmerjene podpore partnerskim državam pri spoprijemanju s to pandemijo. (več)
  • Evropska komisija je 29. 4. napovedala pomoč v višini 3,3 milijarde evrov, ki jo bo v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko namenila državam Zahodnega Balkana. Ta paket je namenjen zadovoljevanju neposrednih zdravstvenih in humanitarnih potreb , povezanih s pandemijo, pa tudi socialnemu in gospodarskemu okrevanju. Pred vrhom voditeljev EU in držav zahodnega Balkana, ki bo 6. maja, Komisija napoveduje poleg te okrepljene podpore še dolgoročno pomoč, ki pa bo predstavljena kasneje letos in bo dodeljena v obliki ekonomskega in naložbenega načrta za to regijo. (več)

  • Evropska komisija je na globalni konferenci za odziv na koronavirus 4.5. evidentirala 7,4 milijarde evrov (oziroma 8 milijard ameriških dolarjev), ki so se jih donatorji z vsega sveta zavezali zagotoviti v okviru donatorske kampanje „globalni odziv na koronavirus“.  Konferenca, na kateri je sodelovalo 60 voditeljev držav ali vlad, nevladnih organizacij in fundacij, je hkrati zaznamovala začetek svetovnega donatorskega maratona, ki bo trajal do konca maja. (več)
  • Navodila o Siriji, ki jih je 12.5.  objavila Komisija, so prva v sklopu celovitih vprašanj in odgovorov, ki naj bi zagotovila praktične smernice o tem, kako se humanitarna pomoč, namenjena boju proti koronavirusni pandemiji, lahko pošlje državam in območjem po svetu, za katere veljajo sankcije EU. (več)
  • Evropska komisija je v odziv na koronavirus vzpostavila humanitarni zračni most EU za prevoz humanitarnih delavcev in nujnih zalog na nekatera najbolj kritična območja po svetu. (več)
  • Evropska komisija je 20.5.  namenila dodatnih 50 milijonov evrov humanitarne pomoči za odziv na dramatično povečanje humanitarnih potreb, ki jih je po vsem svetu povzročila koronavirusna pandemija.(več)

Več informacij o socialno-ekonomskih ukrepih Evropske komisije:


    Več informacij o odzivu EU na spletišču Evropske komisije:


    Informacije bomo v naslednjih dneh dopolnjevali. Spremljajte nas na naši spletni strani in družbenih omrežjih. Ostanite zdravi!