Predstavništvo v Sloveniji

Naložbeni načrt za Evropo: Evropski sklad za strateške naložbe je podprl že tri projekte v Sloveniji

/slovenia/file/img05302jpg-0_slimg_0530_2.jpg

Naložbeni načrt za Evropo

Naložbeni načrt za Evropo oziroma t. i. Junckerjev načrt naj bi po zadnjih podatkih do zdaj spodbudil že za 380 milijard evrov naložb v Evropi in je tako presegel prvotni naložbeni cilj v višini 315 milijard evrov do konca leta 2018. Za infrastrukturne projekte in programe financiranja malih in srednje velikih podjetij, ki se izvajajo v vseh 28 državah članicah, je bilo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) skupno odobrenih za 71,4 milijarde evrov garancij.

05/02/2019

Evropska investicijska banka (EIB) je v okviru EFSI-ja odobrila 514 infrastrukturnih projektov (53,6 milijarde evrov garancij), Evropski investicijski sklad (EIF) pa 517 sporazumov za financiranje MSP (17,8 milijarde evrov garancij). Sporazumi naj bi prinesli koristi 842.000 malim in srednje velikim podjetjem. Glede na uspeh EFSI-ja sta Evropski svet in Evropski parlament že v 2017 odobrila podaljšanje njegovega trajanja in povečanje obsega jamstev, da bi do konca leta 2020 spodbudil za 500 milijard evrov naložb. Junckerjev načrt naj bi ustvaril 1,4 milijona delovnih mest in povečal BDP EU za 1,3 % do leta 2020.

V Sloveniji znaša skupna finančna podpora v okviru EFSI 161 milijonov evrov in naj bi mobilizirala dodatne naložbe v višini 941 milijonov evrov. Več informacij najdete tukaj.

V okviru naložbenega načrta za Evropo je Evropska investicijska banka (EIB) 12. decembra 2018 odobrila posojilo Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d. (DARS) za izgradnjo druge cevi predora Karavanke.  Pred tem pa je EIB 18. julija 2017 odobrila, 16. novembra 2017 pa tudi podpisala z Družbo DARS posojilo v višini 51 milijonov evrov za financiranje nakupa in uvedbe sistema elektronskega cestninjenja za tovorna vozila na slovenskih avtocestah. Slednji je bil prvi večji slovenski infrastrukturni projekt, ki koristi jamstva iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI).  Poleg tega sta 16. novembra 2017 Evropski investicijski sklad (EIF) in SID banka vzpostavila “Slovenski naložbeni program kapitalske rasti”. Gre za program v višini 100 milijonov evrov za lastniško financiranje slovenskih inovativnih in hitro rastočih malih in srednje velikih podjetij, v katerega je EIF prispeval 50 milijonov evrov podprtih z EFSI jamstvom. Od novembra 2015 pa se preko Slovenskega podjetniškega sklada že izvaja dolžniško financiranje slovenskih MSP-jev in sicer v sodelovanju z EIF in tudi EFSI jamstvom.

Naložbeni načrt  je podprl že več kot 511 večjih infrastrukturnih projektov v Evropi in tudi DARS projekta v Sloveniji

Gre za infrastrukturne projekte, financirane s kombinacijo javnih in zasebnih sredstev, zato so zastavljeni kot javno-zasebno partnerstvo.  Dodana vrednost naložbenega načrta v teh projektih je, da EFSI garancija v primeru neuspeha projekta  zagotavlja jamstvo za kritje prve izgube. To Evropski investicijski banki (EIB) , ki operativno vodi sklad EFSI, in drugim zasebnim investitorjem omogoča, da so pripravljeni vlagati projekt, tudi v bolj tvegane, in da izvedejo naložbe hitreje, kot bi jih brez jamstva EFSI.

Tako je EIB banka odobrila prvi večji slovenski infrastrukturni projekt z EFSI jamstvom in sicer za financiranje 51 milijonov evrov, da bo DARS s projektom v skupni vrednosti 105 milijonov evrov na 610 km avtocest in hitrih cest posodobil in zamenjal obstoječi sistem cestninjenja (na cestninskih postajah) z elektronskim cestninjenjem za tovorna vozila. Novi sistem bo prispeval k zmanjšanju čakalnih dob za tovorna vozila, manjši porabi goriva ter zmanjšanju emisij in hrupa. V skladu z novimi evropskimi trajnostnimi rešitvami za mobilnost bo novi sistem med drugim omogočal različne stopnje cestninjenja glede na kategorijo vozil in emisijske razrede. Vključuje tudi vzpostavitev centralnega sistema za integrirane zaledne storitve, mrežo storitev za stranke ter sistem za odkrivanje in pregon goljufij.

Med primeri odobrenih EFSI projektov so denimo tudi: gradnja nove papirnice na Finskem, ki bo temeljila na inovativnih tehnologijah ter obnovljivih virih energije, gradnja novih vetrnih elektrarn na Škotskem, izgradnja obvoznice okrog Bratislave, gradnja nove izobraževalne univerzitetne bolnišnice v Združenem kraljestvu in 14 novih zdravstvenih domov na Irskem, podpora raziskavam za razvoj zdravila proti Alzheimerjevi bolezni, podpora raziskavam na področju razvoja 3D-tiskanja, posodobitev vlakovnih kompozicij v osrednji in severni Italiji, podpora razvoja poslovnega modela švedske medijske hiše Bonnier AB v smeri razvijanja novih vsebin in digitalnih platform.

Do decembra 2018 je bilo največ infrastrukturnih projektov odobrenih na področju energetske učinkovitosti (19%) ter raziskav in inovacij (22%). Sledijo projekti s področja digitalnega sektorja (11 %) in prometa (7 %).

Naložbeni načrt prinaša 180 milijonov evrov dolžniškega financiranja za slovenska mala in srednje velika podjetja in tudi nov program 100 milijonov evrov za lastniško financiranje

Poleg infrastrukturnih projektov naložbeni načrt za Evropo pomaga olajšati dostop do virov financiranja malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki jih bodisi bremeni visoka zadolženosti zaradi posledic krize bodisi nimajo ustrezne bančne zgodovine, ki bi jim omogočila najem posojil (denimo zagonska podjetja).

Izvajanje dostopa malih in srednje velikih podjetij do bolj tveganega financiranja koordinira Evropski investicijski sklad EIF (European Investment Fund), ki ima s takšnimi oblikami financiranja (tvegani kapital in kapital za rast, jamstva ter mikrofinančni instrumenti) dragocene izkušnje. Pomoč se izvaja tako, da EIF podpiše sporazume o oblikah financiranja z nacionalnimi finančnimi posredniki, kot so banke, podjetniški skladi ali skladi tveganega kapitala, ti pa nato preko komercialnih bank podjetjem ponudijo različne produkte (jamstva, posojila, lastniške oblike financiranja).

V Sloveniji se z EFSI podprto dolžniško financiranje za MSP-je izvaja prek Slovenskega podjetniškega sklada. EIF in Slovenski podjetniški sklad sta novembra 2015 podpisala sporazum v višini 180 milijonov evrov garancij  za bančne kredite v korist slovenskih MSP-jev za obdobje 2016-2018. Garancije za bančne kredite so zagotovljene zaradi pogarancije EIF v okviru programa COSME s finančno podporo Evropske komisije. Sporazum omogoča Slovenskemu podjetniškemu skladu, da podpre dodatno financiranje po ugodnih pogojih za približno 1.500 manjših in zagonskih podjetij. Garancije za bančne kredite so zagotovljene zaradi pogarancije EIF v okviru programa COSME s finančno podporo Evropske komisije. Sporazum omogoča Slovenskemu podjetniškemu skladu, da podpre dodatno financiranje po ugodnih pogojih za približno 1.700 manjših in zagonskih podjetij.

Poleg tega se od novembra 2017 v Sloveniji izvaja tudi z EFSI podprto lastniško financiranje. Slovenska izvozna in razvojna banka (SID banka) ter EIF sta vzpostavila svoj 100 milijonov evrov obsežen investicijski program “Slovenski naložbeni program kapitalske rasti”. Cilj programa je lastniško podpreti slovenska inovativna in hitro rastoča mala in srednje velika podjetja, mid-cap podjetja z do 3000 zaposlenimi ter ustvarjanje novih delovnih mest v Sloveniji. EIF in SID banka sta na podlagi 15-letnega strateškega partnerstva skupaj razvili naložbeni program kapitalske rasti, v katerega sta vložili vsaka po 50 milijonov evrov.

Tehnična pomoč: Evropsko svetovalno vozlišče in Evropski portal naložbenih projektov

V okviru naložbenega načrta je nosilcem potencialnih projektov v fazi priprave na voljo tudi tehnična pomoč.

  • Evropsko svetovalno vozlišče (EIAH) je pobuda Evropske komisije in EIB za pospeševanje naložb, ki ponuja enotno dostopno točko do širokega nabora tehnične podpore za projekte na vseh stopnjah projektnega cikla. V Sloveniji je vstopna točka do tega svetovanja SID banka. 
  • Evropska komisija gosti Evropski portal naložbenih projektov (EIPP), in sicer z namenom večje prepoznavnosti potencialnih naložb v okviru naložbenega načrta. Gre za spletni portal, ki javnim in zasebnim nosilcem projektov v EU omogoča odslej tudi brezplačen vpis vsakega projekta nad vrednostjo 1 milijon evrov na naložbeni zemljevid in tako dostop do potencialnih vlagateljev z vsega sveta.

VEČ: