Predstavništvo v Sloveniji

Naložbeni načrt za Evropo: Evropski sklad za strateške naložbe spodbudil že za 138 milijard € naložb

Naložbeni načrt za Evropo je do septembra 2016 spodbudil že za skoraj 138 milijard evrov naložb v 27 državah članicah Evropske unije ter omogočil lažji dostop do financiranja že 290.000 malim in srednje velikim podjetjem po Evropi. S tem se približujemo že polovici od 315 milijard evrov načrtovanih naložb, ki sta jih za obdobje 2015–2018 napovedali Evropska komisija in Evropska investicijska banka z namenom spodbujanja strateških naložb, oživljanja gospodarske rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in krepitve globalne konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Glede na dosedanji uspeh je predsednik Evropske komisije Juncker v letnem nagovoru o stanju v Uniji 2016 napovedal,  da Evropska komisija državam članicam EU in Evropskemu parlamentu predlaga podaljšanje delovanja Evropskega sklada za strateške naložbe (European Fund for Startegic Investments – EFSI) po letu 2018. Naslednik, t.i. EFSI 2.0, naj bi do 2020 spodbudil za 500 milijard evrov naložb.

                                   

12/10/2016

Naložbeni načrt  je doslej podprl 134 večjih infrastrukturnih projektov v Evropi

Gre za infrastrukturne projekte, financirane s kombinacijo javnih in zasebnih sredstev, zato so zastavljeni kot javno-zasebno partnerstvo.  Dodana vrednost naložbenega načrta v teh projektih je, da EFSI v primeru neuspeha projekta  zagotavlja jamstvo za kritje prve izgube. To Evropski investicijski banki (EIB), ki operativno vodi sklad EFSI, in drugim zasebnim investitorjem omogoča, da so pripravljeni vlagati v več projektov, včasih tudi v bolj tvegane projekte, in da izvedejo naložbe hitreje, kot bi jih brez jamstva EFSI.

Med primeri odobrenih projektov so denimo: gradnja nove papirnice na Finskem, ki bo temeljila na inovativnih tehnologijah ter obnovljivih virih energije, gradnja novih vetrnih elektrarn na Škotskem, izgradnja obvoznice okrog Bratislave, gradnja nove izobraževalne univerzitetne bolnišnice v Združenem kraljestvu in 14 novih zdravstvenih domov na Irskem, podpora raziskavam za razvoj zdravila proti Alzheimerjevi bolezni, podpora raziskavam na področju razvoja 3D-tiskanja, posodobitev vlakovnih kompozicij v osrednji in severni Italiji, podpora razvoja poslovnega modela švedske medijske hiše Bonnier AB v smeri razvijanja novih vsebin in digitalnih platform.

Do oktobra 2016 je bilo največ infrastrukturnih projektov  odobrenih na področju raziskav in inovacij (22 %) in energijske učinkovitosti (21%). Sledijo projekti s področja digitalnega sektorja (11 %) in prometa (6 %).

Za zdaj med odobrenimi projekti še ni infrastrukturnega projekta iz Slovenije.               

Naložbeni načrt prinaša 180 milijonov evrov za slovenska mala in srednje velika podjetja

Poleg infrastrukturnih projektov naložbeni načrt za Evropo pomaga olajšati dostop do virov financiranja malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki jih bodisi bremeni visoka zadolženosti zaradi posledic krize bodisi nimajo ustrezne bančne zgodovine, ki bi jim omogočila najem posojil (denimo zagonska podjetja).

Izvajanje dostopa malih in srednje velikih podjetij do bolj tveganega financiranja koordinira Evropski investicijski sklad EIF (European Investment Fund), ki ima s takšnimi oblikami financiranja (tvegani kapital in kapital za rast, jamstva ter mikrofinančni instrumenti) dragocene izkušnje. Pomoč se izvaja tako, da EIF podpiše sporazume o oblikah financiranja z nacionalnimi finančnimi posredniki, kot so banke, podjetniški skladi ali skladi tveganega kapitala, ti pa nato preko komercialnih bank podjetjem ponudijo različne produkte (jamstva, posojila, lastniške oblike financiranja).

Kot je pokazal pregled delovanja prvega leta sklada EFSI, velja prav del naložbenega načrta za Evropo, ki je usmerjen v pomoč MSP-jem, za veliko zgodba o uspehu. Odziv, zanimanje in sodelovanje posredniških bank po vsej EU je namreč izjemen, kar dokazuje, da se načrt odziva na prave potrebe trga. To je tudi razlog, da sta se Evropska komisija in Evropska investicijska banka julija 2016 odločili o prenosu 500 milijonov evrov iz dela Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), namenjenega financiranju velikih infrastrukturnih projektov, v del, namenjen podpori malim in srednje velikim podjetjem.

EIF,  ki je sicer del skupine EIB, je do oktobra 2016 podpisal več kot 220 sporazumov s finančnimi posredniki. Slednji bodo omogočili več kot 290.000 malim in srednje velikim podjetjem z do 3.000 zaposlenimi lažji dostop do virov financiranja.

Med odobrenimi projekti je tudi projekt Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki slovenskim podjetjem omogoča lažji dostop do financiranja tako, da zagotavlja za 180 milijonov evrov jamstev za  ugodnejše bančne kredite. To bo  1.100 slovenskim podjetjem pomagalo pri rasti in razvoju, saj lahko hitreje in ceneje dostopajo do bančnih kreditov z nižjimi zahtevami po dodatnem zavarovanju posojil, ki sicer močno bremenijo podjetnike.

Več informacij o tem,  kaj konkretno prinaša COSME-EFSI slovenskim podjetjem

Kaj prinaša EFSI 2.0?

Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je v nagovoru o stanju v Uniji 2016 glede na dosedanjo uspešnost naložbenega načrta in spodbudne znake zviševanja nizke ravni naložb v Evropi, napovedal podvojitev EFSI, tako v smislu njegovega trajanja kot finančne zmogljivosti. Komisija je državam članicam in Evropskemu parlamentu 14. septembra 2016 tako predstavila pravno podaljšanje, ki naj bi prvotno triletno obdobje (2015–2018) z naložbenim ciljem 315 milijard evrov razširilo na najmanj pol bilijona evrov naložb do leta 2020.

Predsedniki držav in vlad 27 držav članic so se na neformalnem vrhu v Bratislavi zavzeli, da bo zakonodaja o razširitvi Evropskega investicijskega sklada sprejeta do decembra 2016 (Izjava iz Bratislave). 

Predlog uredbe predlaga tudi tehnične izboljšave izvajanja naložbenega načrta in tako razširja uporabo EFSI na več sektorjev, na primer kmetijstvo in industrijo v manj razvitih regijah in regijah v prehodu. EFSI 2.0 bo v večji meri osredotočen na projekte, ki vključujejo čezmejne naložbe v infrastrukturo, posebna pozornost pa bo namenjena tudi projektom, ki prispevajo k doseganju ambicioznih ciljev podnebnega sporazuma COP21. Komisija med drugim predlaga še večjo preglednost s podrobno obrazložitvijo izbire vsakega posameznega projekta ter napoveduje nadaljnjo poenostavitev kombiniranja z drugimi viri financiranja v EU, kot so na primer evropski strukturni in investicijski skladi. Prav tako namerava Komisija v EFSI 2.0 z okrepljeno tehnično pomočjo na lokalni ravni izboljšati geografsko pokritost projektov.

Predsednik Juncker je v nagovoru predlagal tudi uporabo modela, podobnega EFSI, za naložbe v državah v razvoju. V ta namen je Komisija predlagala nov evropski načrt za zunanje naložbe (European External Investmnet Plan - EIP). Gre za instrument, ki bo omogočal spodbujanje naložb v Afriki in državah sosedstva EU, zlasti za podporo na področjih socialne in gospodarske infrastrukture ter MSP, in prispeval k odpravljanju ovir za zasebna vlaganja. EIP naj bi preko inovativnih jamstev in instrumentov za podporo zasebnim naložbam, spodbudil naložbe v višini do 44 milijard evrov.

Več informacij o EFSI 2.0

VEČ: