Predstavništvo v Sloveniji

Naložbeni načrt za Evropo: Evropski sklad za strateške naložbe spodbudil že za 116 milijard evrov naložb

Naložbeni načrt za Evropo je do julija 2016 spodbudil že za skoraj 116 milijard evrov naložb v 26 državah članicah Evropske unije. To predstavlja že več kot tretjino od 315 milijard evrov načrtovanih naložb, ki sta jih za obdobje 2015–2018 napovedali Evropska komisija in Evropska investicijska banka z namenom spodbujanja strateških naložb, oživljanja gospodarske rasti, ustvarjanja novih delovnih mest in krepitve globalne konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Glede na dosedanji uspeh je Evropska komisija ob prvi obletnici delovanja Evropskega sklada za strateške naložbe (European Fund for Strategic Investment – EFSI) napovedala,  da bo jeseni 2016 državam članicam EU in Evropskemu parlamentu predlagala podaljšanje delovanja sklada po letu 2018.

                                   

30/05/2016

Naložbeni načrt  je doslej podprl 97 večjih infrastrukturnih projektov v Evropi

Gre za infrastrukturne projekte, financirane s kombinacijo javnih in zasebnih sredstev, zato so zastavljeni kot javno-zasebno partnerstvo.  Dodana vrednost naložbenega načrta v teh projektih je, da EFSI v primeru neuspeha projekta  zagotavlja jamstvo za prvo izgubo. To Evropski investicijski banki (EIB), ki operativno vodi sklad EFSI, in drugim zasebnim investitorjem omogoča, da vlagajo v več projektov, včasih tudi v bolj tvegane projekte, in da izvedejo naložbe hitreje, kot bi jih brez EFSI.

Med primeri odobrenih projektov so denimo: gradnja nove papirnice na Finskem, ki bo temeljila na inovativnih tehnologijah ter obnovljivih virih energije, gradnja novih vetrnih elektrarn na Škotskem, izgradnja obvoznice okrog Bratislave, gradnja nove izobraževalne univerzitetne bolnišnice v Združenem kraljestvu in 14 novih zdravstvenih domov na Irskem, podpora raziskavam za razvoj zdravila proti Alzheimerjevi bolezni, podpora raziskavam na področju razvoja 3D-tiskanja ter posodobitev vlakovnih kompozicij v osrednji in severni Italiji.

Do julija 2016 je bilo največ infrastrukturnih projektov  odobrenih na področju raziskav in inovacij (25 %) ter energijske učinkovitosti (23 %). Sledijo projekti s področja digitalnega sektorja (12 %) in prometa (6 %). Primeri financiranja projektov po sektorjih

Za zdaj med odobrenimi projekti še ni infrastrukturnega projekta iz Slovenije. Primeri projektov po državah.

 

Naložbeni načrt prinaša 180 milijonov evrov za slovenska mala in srednje velika podjetja

Poleg infrastrukturnih projektov naložbeni načrt za Evropo pomaga olajšati dostop do virov financiranja malim in srednje velikim podjetjem (MSP), ki jih bodisi bremeni visoka zadolženosti zaradi posledic krize bodisi nimajo ustrezne bančne zgodovine, ki bi jim omogočila najem posojil (denimo zagonska podjetja).

Izvajanje dostopa malih in srednje velikih podjetij do bolj tveganega financiranja koordinira Evropski investicijski sklad EIF (European Investment Fund), ki ima s takšnimi oblikami financiranja (tvegani kapital in kapital za rast, jamstva ter mikrofinančni instrumenti) dragocene izkušnje. Pomoč se izvaja tako, da EIF podpiše sporazume o oblikah financiranja z nacionalnimi finančnimi posredniki, kot so banke, podjetniški skladi ali skladi tveganega kapitala, ti pa nato preko komercialnih bank podjetjem ponudijo različne produkte (jamstva, posojila, lastniške oblike financiranja).

EIF,  ki je sicer del skupine EIB, je do julija 2016 podpisal 192 sporazumov s finančnimi posredniki. Slednji bodo omogočili več kot 200.000 malim in srednje velikim podjetjem z do 3.000 zaposlenimi lažji dostop do virov financiranja.

Med odobrenimi projekti je tudi projekt Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), ki slovenskim podjetjem omogoča lažji dostop do financiranja tako, da zagotavlja za 180 milijonov evrov jamstev za  ugodnejše bančne kredite. To bo 1.100 slovenskim podjetjem pomagalo pri rasti in razvoju, saj lahko hitreje in ceneje dostopajo do bančnih kreditov z nižjimi zahtevami po dodatnem zavarovanju posojil, ki sicer močno bremenijo podjetnike.

Več informacij o tem,  kaj konkretno prinaša COSME-EFSI slovenskim podjetjem

Kot je pokazal pregled delovanja prvega leta sklada EFSI, velja prav del naložbenega načrta za Evropo, ki je usmerjen v pomoč MSP-jem, za veliko zgodba o uspehu. Odziv, zanimanje in sodelovanje posredniških bank po vsej EU je namreč izjemen, kar dokazuje, da se načrt odziva na prave potrebe trga. To je tudi razlog, da sta se Evropska komisija in Evropska investicijska banka julija 2016 odločili o prenosu 500 milijonov evrov iz dela Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), namenjenega financiranju velikih infrastrukturnih projektov, v del, namenjen podpori malim in srednje velikim podjetjem.

Pregled financiranja MSP po državah.

OZADJE

Zakaj sploh potrebujemo naložbeni načrt za Evropo?

Od začetka finančno-gospodarske krize je raven naložb v EU v primerjavi z vrhuncem leta 2007 občutno padla, in sicer za 434 milijard evrov ali v povprečju za približno 15 %. Takšen upad naložb  zavira gospodarsko okrevanje, ustvarjanje delovnih mest, dolgoročno rast in konkurenčnost. Majhen obseg naložb v zadnjih letih je botroval temu, da se trenutno v Evropi soočamo z velikimi potrebami po vlaganjih v infrastrukturo, mala in srednje velika podjetja pa s težavami pri dostopu do virov financiranja. 

Skoraj vse države se zaradi posledic krize soočajo z visokim javnim dolgom in v nekaterih delih gospodarstva tudi z visokim zasebnim dolgom, kar močno omejuje možnost povečevanja naložb preko vlaganj javnih sredstev. Hkrati pa se v Evropi srečujemo z visokimi prihranki zasebnega sektorja in veliko finančno likvidnostjo. Vendar pa ta sredstva ostajajo na računih in niso usmerjena v gospodarstvo.

Namen naložbenega načrta za Evropo je tako odpraviti omenjeni posledici krize, t.j. premostiti obstoječo naložbeno vrzel ter povrniti zaupanje zasebnega sektorja v obsežnejše financiranje naložb, ne da bi pri tem povečevali javni dolg držav članic.

ABC naložbenega načrta

Naložbeni načrt temelji na treh sklopih, ki so medsebojno povezani :  

  1. Evropski sklad za strateške naložbe (European Fund for Strategic Investments – EFSI) je osrednji element načrta. Gre za »sklad« v narekovajih, ker ta ni samostojna pravna oseba, pač pa gre 21 milijard evrov jamstev (16 milijard evrov iz proračuna EU in 5 milijard evrov kapitala Evropske investicijske banke – EIB), ki jih upravlja EIB z namenom vlaganj v projekte z višjo stopnjo tveganja. 21 milijard evrov jamstev naj bi bilo po konservativni oceni v treh letih sposobno mobilizirati za 315 milijard evrov javnih in zasebnih naložb. Rezultati ob pregledu delovanja sklada ob prvi obletnici njegove ustanovitve dokazujejo, da smo na dobri poti, da bo ta cilj dosežen, zato je Evropska komisija napovedala, da bo sklad deloval tudi po letu 2018.

Skladno z uredbo o delovanju sklada EFSI (2015–2018) se za jamstva EFSI lahko prijavi projekt:

  • ki je ekonomsko upravičen (ustvarja tok prihodkov),
  • se lahko začne izvajati najkasneje v treh letih,
  • izkazuje dodano vrednost na ravni EU.

Jamstva sklada EFSI so namenjena financiranju bolj tveganih strateških projektov na področju infrastrukture, kot so širokopasovna omrežja ter digitalni notranji trg, promet, izobraževanje, raziskave in inovacije ter spodbujanje obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti. Skupno naj bi jamstva v ta t. i. »infrastrukturni del EFSI« mobilizirala za 240 milijard evrov naložb v EU.

Četrtina mobiliziranih naložb (75 od 315 milijard evrov) pa naj bi bila namenjena podpori MSP-jev  ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo (od 250 do 3000 zaposlenih). Ta t. i. »MSP del EFSI« nudi podjetjem različne finančne inštrumente (posojila, lastniški kapital, visokokakovostno listinjenje posojil MSP) preko finančnih posrednikov.  

Sredstva EFSI se lahko kombinirajo s strukturnimi in kohezijskimi skladi (skladi ESI) ter vsemi drugimi finančnimi programi EU (Instrument za povezovanje Evrope, Obzorje 2020, COSME, InnovFin …). Smernice o souporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI) ter Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) so objavljene v brošuri, ki pojasnjuje mogoče kombinacije financiranja prek jamstva EFSI in iz skladov ESI, bodisi na ravni projektov bodisi prek finančnega instrumenta, kot je naložbena platforma. Evropska komisija je ob pregledu delovanja prvega leta sklada EFSI napovedala, da bo v prihodnje kombiniranje podpore iz EFSI in skladov ESI še bolj enostavno.

EFSI deluje po načelu povpraševanja in nima predvidenih geografskih ali sektorskih kvot v smislu, da bi bil določen obseg sredstev vnaprej namenjen posamezni državi ali gospodarski panogi. Šteje le verodostojno pripravljen in ekonomsko upravičen projekt, ki prinaša dodano vrednost na ravni EU.

Kakšni bodo pogoji za pridobitev jamstva po letu 2018, bo znano po zaključku pogajanj o zakonodajnem predlogu o delovanju EFSI-ja po 2018, o katerem se bodo države članice in Evropski parlament začeli pogajati jeseni 2016.

 

  1. Da bi z naložbami res lahko podprli projekte in s tem potrebe realnega gospodarstva, sta ključna tudi dva podporna elementa naložbenega načrta:
  1. Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH), ki je enotna vstopna točka do različnih oblik pomoči nosilcem projektov, t.j. od izmenjave dobrih praks, izkušenj in študij resničnih primerov s področja projektnega financiranja in vodenja projektov do nudenja nasvetov o pripravi projekta in načinu pridobivanja finančnih sredstev v okviru najustreznejših instrumentov. Vozlišče zagotavlja tudi tehnično pomoč za strukturiranje projektov, inovativnih finančnih instrumentov in javno-zasebnih partnerstev ter svetovanje o vprašanjih v zvezi z zakonodajo EU. Storitve svetovalnega vozlišča so za nosilce projektov, ki so osebe javnega prava, brezplačne, medtem ko morajo osebe zasebnega prava storitve svetovanja plačati.

Storitve Evropskega svetovalnega vozlišča, ki je sicer skupna pobuda Evropske komisije in EIB, v praksi na ravni EU zagotavlja EIB, v posameznih državah članicah pa to pomoč nudijo tudi nacionalne spodbujevalne banke. Slovenija je ena izmed prvih držav članic, ki ima svetovalno vstopno točko tudi na nacionalni ravni. To je SID banka, ki je 26. novembra 2015 sklenila memorandum o sodelovanju v okviru Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe (EIAH) ter tako postala vstopna točka za slovenska podjetja in druge organizacije, ki želijo prijaviti projekt za sredstva EFSI. Storitve, ki jih nudi SID banka kot lokalno informacijsko vozlišče, so brezplačne.

  1. Drugi element pa je vseevropski portal naložbenih projektov, ki združuje evropske nosilce projektov in vlagatelje iz EU in od drugod. Portal povečuje preglednost obstoječih projektov in naložbenih priložnosti po vsej Evropi. Nosilcem projektov omogoča, da svoje naložbene projekte ali ideje predstavijo potencialnim investitorjem iz vsega sveta, slednjim pa nudi dostop do širokega nabora naložbenih priložnosti v EU ter jim zagotavlja verodostojnost projektov. Prijava projektov na portalu je mogoča na http://ec.europa.eu/eipp.

Na portal je mogoče prijaviti projekte:

  • v vrednosti najmanj 10 milijonov evrov,
  • ki se bodo začeli izvajati najkasneje do sredine 2018,
  • katerih nosilci so pravne osebe javnega ali zasebnega prava s sedežem v EU,
  • ki so skladni z evropsko in nacionalno zakonodajo.

Objava projektov na portalu nikakor ne pomeni tudi zagotovitev financiranja. Za izkaz verodostojnosti projektov, ki jih predlagajo zasebni nosilci, je potrebno plačati 250 evrov prijavnine. Projekti javnih nosilcev so oproščeni plačila prijavnine.

  1. Tretji sklop naložbenega načrta za Evropo obsega ukrepe za izboljšanje regulativne predvidljivosti in odpravljanje ovir za naložbe z namenom, da bi Evropa postala privlačnejša za vlagatelje. V ta sklop sodijo vsi ukrepi za nadaljnjo krepitev enotnega trga s pobudami, kot so uresničevanje enotnega digitalnega trga uresničevanje enotnega digitalnega trga, energetske unije in unije kapitalskih trgov.

Tako je denimo Evropska komisija na pobudo zavarovalnic in pozavarovalnic odpravila določene ovire glede kapitalskih zahtev tega sektorja, ki so zavarovalnice in pozavarovalnice odvračale od naložb v infrastrukturo. Komisija bo ocenila, ali je primerno na podoben način znižati kapitalske zahteve tudi za banke pri vlaganjih v infrastrukturo, in sicer ob upoštevanju razprav o kapitalski obravnavi izpostavljenosti bank. Za večje spodbujanje naložb tveganega kapitala v Evropi bo tudi predlagala določene spremembe regulativnega okvira za tvegani kapital.

KAJ NAREDITI, ČE IMAM RAZDELAN PROJEKT, KI JE EKONOMSKO UPRAVIČEN?

Stopite v kontakt s  SID banko kot vstopno točko v Sloveniji in se pozanimajte o možni finančni konstrukciji projekta ter kombiniranju strukturnih in investicijskih skladov z jamstvi EFSI. Lahko se obrnete tudi neposredno na EIB, a se vnaprej pozanimajte o ceni storitve svetovanja, če nosilec projekta ni pravna oseba javnega prava.

Če je projekt sicer ekonomsko zanimiv, a ne vsebuje višje stopnje tveganja, da bi lahko prejel jamstvo EFSI, vam lahko SID banko ali EIB ponudita tudi financiranje preko kateregakoli izmed svojih drugih obstoječih inštrumentov.

 

VEČ: