„Pešaška“ mesta nudijo čistejše in varnejše površine

Namen projekta Citywalk je pomagati desetim mestom v podonavski regiji, da z vrsto ukrepov, ki spodbujajo bolj trajnostne oblike mobilnosti, zmanjšajo emisije, hrup in cestne zastoje. Poudarek je na izboljšanju pogojev za pešce, da bi mesta postala primernejše, varnejše in bolj zdravo okolje za bivanje.

Dodatna orodja

 
Poster ©Citywalk Project Poster ©Citywalk Project

" Projekt Citywalk vzpodbuja pozitivne učinke pešačenja v mestnih območjih in ustvarjati mesta, ki so primernejša za bivanje. "

Danilo Čeh, koordinator projekta Citywalk

Projekt združuje 17 partnerjev iz devetih držav: Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Romunije, Srbije, Slovaške in Slovenije. Občine, razvojne agencije, raziskovalne organizacije in gospodarske zbornice iz vse Podonavske regije izmenjujejo skupne prakse in metodologije, da bi pomagale mestom razviti učinkovite, uporabnikom prijazne sisteme mestnega prevoza, v katerih ima pešačenje prednost pred motoriziranim prevozom.

Pilotni ukrepi

Partnerska mesta izvajajo pilotne ukrepe manjšega obsega, da bi izboljšale možnosti za pešačenje. Da bi jim pomagala uresničiti njihove načrte, je projektna skupina razvila „sklop orodij za spodbujanje pešačenja“. Ta je bil preskušen in izpopolnjen v okviru več pilotnih ukrepov in vključuje posebej zasnovan indeks možnosti za pešačenje, ki se lahko uporablja za merjenje obsega teh možnosti v različnih mestnih okoljih. Na voljo so tudi spletni viri, ki so v pomoč mestom pri izmenjavi dobre prakse in reševanju skupnih težav.

Po zaključku pilotnih projektov in pripravi načrtov možnosti pešačenja mesta začnejo pripravljati konkretne predloge politike, da bi se dosegle spremembe v skladu z njihovimi potrebami in okoljem. Čeprav je poudarek na pešačenju, projekt obravnava ta vprašanja s celostnim pristopom, da bi se z učinkovito kombinacijo različnih prevoznih sredstev, tako javnih kot zasebnih, izboljšala mobilnost v mestih.

Doseganje sprememb

Spremembe, ki spodbujajo in podpirajo možnosti za pešačenje, bi lahko vključevale naložbe v infrastrukturo, na primer spreminjanje zasnove ulic, ki dajejo prednost pešcem pred avtomobili. Medtem so bile preučene tudi možnosti za „mehke“ posege, ki bi spodbudili ljudi, da pustijo avtomobil doma: na primer programi ozaveščanja, ki spodbujajo pešačenje in predstavljajo njegove koristi za zdravje. S posegi politike in spremembami lokalnih predpisov bi bilo mogoče določiti nove omejitve hitrosti, spremeniti pravila o parkiranju, spodbuditi pešcem prijazno zasnovo cest ali izboljšati javni promet.

Mesta, ki sodelujejo v projektu, so:

  • Kamnik in Ptuj, Slovenija
  • Nyíregyháza, Madžarska
  • Oradea, Romunija
  • Stribro, Ceška
  • Valjevo, Srbija
  • Varaždin, Hrvaška
  • Varna, Bolgarija
  • Weiz, Avstrija
  • Zilina, Slovaška

Upravičenci

„Naša cela družina gre peš v službo ter šolo in zelo smo zadovoljni, da so bile v sklopu projekta CityWalk nameščene LED-oznake na prehodih za pešce, saj se je hitrost avtomobilov znatno zmanjšala, mi pa se kot pešci počutimo veliko bolj varno. Upamo, da bo ta ukrep projekta CityWalk spodbudil vse oblikovalce politik, da pričnejo z uvajanjem takšnih ali podobnih dejavnosti ter da podprejo pomembnost hoje in varnosti pešcev v prometu.“ 

 

Marina Radosavljević, prebivalka Vrazove ulice v mestnem jedru Varaždina (Hrvaška) 

 

„Pred projektom CityWalk sem se stalno soočala s težavami zaradi nepravilne izgradnje pločnikov, parkirišč in neprimerne postavitve celotnega trga. Avtomobili so bili parkirani neposredno pred vhodom v mojo trgovino in tako zasedli prostor, namenjen pešcem in mojim strankam. V sklopu projekta CityWalk je naše mesto rešilo te težave. Popravili so pločnik, prepovedali parkiranje in spodbudili hojo. Sedaj lahko moje stranke hodijo varno, imajo normalen dostop do trgovin in jim avtomobili niso v napoto.“

 

Ljudmila Grabar, lastnica trgovine v centru Ptuja (Slovenija).

Skupne naložbe in sredstva EU

Skupne naložbe v projekt „CityWalk – Za energetsko odgovorna okolja: urejanje pešaških mest v podonavski regiji“ znašajo 2 229 590 EUR, h katerim Evropski sklad za regionalni razvoj in instrument predpristopne pomoči prispevata 1 895 151 EUR v okviru operativnega „Transnacionalnega programa Podonavje“ za programsko obdobje 2014–2020.

Predlagani datum

29/08/2018