Ozaveščanje o dediščini železne dobe v porečju Donave

Projekt Železna doba–Donava povezuje partnerje iz petih držav Podonavja, da bi razvijale in izvajale skupne strategije za raziskave, zaščito in trajnostno uporabo njihove skupne dediščine železne dobe. Kulturne znamenitosti in krajine regije iz starejše železne dobe so pogosto delno skrite, ogrožata pa jih tudi razvoj mest in intenzivno kmetijstvo. Namen mreže, ki je nastala v okviru tega projekta, je ozaveščati o pomenu in privlačnosti tovrstnih znamenitosti ter pomagati pri njihovem vključevanju v sektor kulturnega turizma.

Dodatna orodja

 
The last free-standing princely tumulus from the Early-Iron Age in Großklein ©Universalmuseum Joanneum/M. Mele The last free-standing princely tumulus from the Early-Iron Age in Großklein ©Universalmuseum Joanneum/M. Mele

" Pred 2 700 leti, v starejši železni dobi, so ljudje v porečju Donave svoje mrtve pokopavali v monumentalne grobne gomile, ki so v mnogih delih regije še vedno ohranjene. To niso samo izjemni spomeniki, temveč predstavljajo del zelo krhke arheološke dediščine. Da bi jih raziskali, zaščitili in zagotovili njihovo trajnostno uporabo, moramo s pomočjo sodobnih tehnologij poskrbeti za njihovo vidnost. S projektom Železna doba–Donava (Iron-Age-Danube) ne želimo samo razkriti posameznih spomenikov, temveč celotne krajine preteklosti, ki jih bomo predstavili tudi onstran današnjih meja. "

Dr. Marko Mele, vodja projekta Železna doba–Donava

Projekt razvija tudi strategije, ki se preskušajo v devetih izbranih regijah na mednarodnih arheoloških taborih. Partnerji z uporabo sodobne tehnologije raziskujejo kulturno dediščino iz obdobja od 9. do 4. stoletja pr. n. št. in izvajajo predstavitvene dejavnosti.

Leta 2017 so potekali tabori v Großkleinu in Judenburgu v Avstriji ter v Jalžabetu in Kaptolu na Hrvaškem, dodatni tabori pa bodo organizirani še leta 2018 v Sloveniji in na Madžarskem. Rezultati se upoštevajo pri razvoju digitalnih orodij za turiste in načrtih za njihovo izvajanje, kar vodi k oblikovanju novih turističnih proizvodov za Podonavje.

Evropska razsežnost zgodovinskega kulturnega pojava

Ker meje, kot jih poznamo danes, v prazgodovinskih časih niso obstajale, so podobni kulturni pojavi razširjeni v številnih državah in regijah. Zato je treba oblikovati čezmejni pristop, ki bo ponudil širšo sliko in vključeval evropsko razsežnost. Projekt Železna doba–Donava se ne meni za nacionalne meje in obravnava srednjeevropsko krajino železne dobe kot enotno celoto.

Evropska arheologija je v zadnjih desetletjih poskušala povezati pomembne znamenitosti s širšimi nadnacionalnimi mrežami. S tem se je olajšala njihova ohranitev, predstavitev in uporaba. Projekt Železna doba–Donava se s pomočjo strokovnega znanja in izkušenj partnerjev na področju arheološke dediščine ter kulturnega turizma opira na te dosežke, sledi pa tudi novemu pristopu, ki se osredotoča na kompleksne prazgodovinske krajine in ne na posamezne znamenitosti.

Živa podoba arheologije

Cilj projekta je prikazati živo podobo arheoloških raziskav in javnosti predstaviti pomen arheoloških spomenikov za zgodovino človeštva. Za to pa je potrebno več kot zgolj izkopavanje zgodovinskih artefaktov. Bistvenega pomena so strokovno iskanje in zaščita znamenitosti in krajin ter natančna dokumentacija. Pomemben rezultat projekta so podrobni podatki za zaščito spomenikov in njihova trajnostna uporaba za turizem.

Arheološki tabori vključujejo programe za šole, skupine in posamezne obiskovalce, vključno z delavnicami, s predavanji in z vodenimi ogledi. Projektni partnerji si informacije in izkušnje izmenjujejo med seboj in z javnostjo.

Odkritja pri terenskem delu in znanje, pridobljeno na srečanjih z obiskovalci na taboru, se uporabljajo za razvoj konkretnih javnih sredstev. Ta vključujejo programe za obiskovalce muzejev, oživitev arheoloških parkov in poti ter spletno zbirko podatkov odprtega dostopa na področju raziskav.

Upravičenci

„V današnjem globalnem svetu je pomembno, da otroci poznajo kulturno dediščino domače regije. Projekt Železna doba v porečju Donave zagotavlja nove priložnosti za odkrivanje in iskanje stika s skrito arheološko dediščino: izvajajo se javne arheološke delavnice med izkopavanji, novi tematski pohodi in digitalna aplikacija, ki naj bi poleg mlajše pritegnili tudi vse druge generacije. S projektom tako ne bi podprli samo poučevanja in učenja zgodovine v šolah, temveč bi dosegli tudi spoštovanje in razumevanje kulturne dediščine, kar je ključno za njeno ohranitev v prihodnosti.“

  

Darinka Šarh, profesorica v Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor, Slovenija

  

„Projekt Železna doba v porečju Donave zagotavlja popoln okvir za delo našega lokalnega združenja HistAK Neumarkt, ki si prizadeva za večjo ozaveščenost o dediščini v avstrijski dolini Neumarkt. S predstavitvijo znanstvenih rezultatov povezuje znanost s širšim občinstvom in s tem zbuja večje zanimanje za kulturno dediščino regije, zlasti naselbine iz železne dobe, ter pomeni osnovo za nadaljnje lokalne projekte. Ta projekt postavlja našo dolino na zemljevid zgodovine železne dobe!“

 

Christa Fürnkranz, Zgodovinsko društvo Neumarkt, Avstrija 

Celotna naložba in sredstva EU

Celotna naložba v projekt „Železna doba–Donava: monumentalizirane krajine starejše železne dobe v porečju Donave“ znaša 2 552 000 EUR, od česar Evropski sklad za regionalni razvoj EU prispeva 2 169 200 EUR iz operativnega programa „Donava“ za programsko obdobje 2014–2020. Naložba sodi pod prednostno nalogo „Okoljsko in kulturno odgovorno Podonavje – specifični cilji“.