Nova orodja za vzdrževanje mestnih zelenih površin v Srednji Evropi

Deset partnerjev iz sedmih držav Srednje Evrope je združilo moči, da bi ustvarili oziroma preoblikovali zelene površine v mestnih okoljih. V okviru projekta Urbani zeleni pasovi so bili v sodelovanju s skupnostmi, prebivalci in lokalnimi oblastmi oblikovani trije novi „pametni“ modeli, ki so bili nato preizkušeni v osmih pilotnih shemah. Projekt je pomagal izboljšati odločanje o načrtovanju in upravljanju organov javnega sektorja, odgovornih za zelene površine, kot so parki, gozdne površine in rekreacijska območja.

Dodatna orodja

 
The Urban Green Belts projects brought together 10 partners from seven central European countries to create or transform urban green spaces. ©Urban Green Belts The Urban Green Belts projects brought together 10 partners from seven central European countries to create or transform urban green spaces. ©Urban Green Belts

" Vse občine se zelo trudijo, da bi imele v mestih več kakovostnejših zelenih površin. Projekt Urbani zeleni pasovi nam je dal vedeti, da občina pri teh prizadevanjih ni sama. Računamo lahko na številne partnerje, strokovnjake, državljane, nevladne organizacije ali vladne institucije. Projekt nam je dal orodja za pomoč občini pri sodelovanju s partnerji pri upravljanju in vzdrževanju zelenih površin. "

Zsofia Hamza, koordinatorka projekta

V okviru projekta so bili preizkušeni trije različni pristopi k mestnemu prostorskemu načrtovanju in izdelavi zelene strategije. Njihove rešitve in orodja usmerjajo lokalne občine, da se znajo pametno lotiti upravljanja mestnih zelenih površin. Vsi razviti modeli so bili usmerjeni v zelene strategije sedmih sodelujočih regij. 

Pametni podporni modeli

Za vrednotenje namena zelenih površin ter vprašanj, kot so vzdrževanje, trajnost in donosnost, so bila za model geografskega informacijskega sistema uporabljena orodja geoinformatike – od zbiranja podatkov do prostorske analize in vizualizacije. Ta model je bil zasnovan za podporo pri sprejemanju odločitev v zvezi z regionalnim razvojem.

Z modelom sodelovanja skupnosti je bil ustvarjen obsežen pregled tehnik sodelovanja, s katerimi bi lahko vključili lokalno prebivalstvo v vzdrževanje zelenih površin. Ta model je uporabnikom pomagal pri ustvarjanju zamisli, ozaveščanju in razvijanju skupnih načrtov upravljanja. Partnerji so rezultate uspešno uporabili in jih vključili v strategije razvoja mest.

Model upravljanja projekta, ki vključuje več deležnikov, zagotavlja smernice za vzpostavitev novih oblik sodelovanja in deluje kot platforma za spodbujanje javne razprave. Javni organi ga lahko uporabljajo tudi kot orodje za krepitev zmogljivosti; vključuje pa še učni načrt usposabljanja, ki nosilcem odločanja pomaga pri iskanju svežih zamisli in pristopov. 

Trajnostne sheme

Modeli so se izkazali kot učinkoviti pri razvoju pilotnih ukrepov, od katerih so mnogi postali dolgoročne in trajnostne pobude. Pravzaprav so bili številni pilotni ukrepi oblikovani na dolgoročni podlagi s podporo lokalnih javnih organov. Program upravljanja, ki je bil ustanovljen v Budimpešti na Madžarskem in že vključuje 26 javnih zelenih površin, za katere skrbijo prebivalci, je bil na primer podaljšan. 

V Krakovu na Poljskem so družbene dejavnosti in majhne naložbe pripomogle k povečanju števila obiskov gozda Witkowice. Vključila se je nova skupina uporabnikov tekačev in iz participativnega proračuna bo zgrajeno igrišče. Poleg tega bo gozdna površina, namenjena rekreaciji, povečana s 15 na 120 ha.
Medtem so v Mariboru deležniki zasnovali predlog za sanacijo zelene površine, ki leži znotraj zapuščenega stavbnega kompleksa. Predlog bo uresničen v okviru načrta za oživitev celotnega območja s podporo mestnih oblasti.

Regije, vključene v projekt, so si medsebojno izmenjale zamisli in orodja. V Krakovu tako na primer razmišljajo o razvoju lastnega programa upravljanja. Hrvaško mesto Zadar za razširitev vodenih podatkov o površinah uporablja aplikacijo za zbiranje podatkov, razvito v Padovi v Italiji. Medtem v Budimpešti pri analizi primernih novih zelenih površin izkoriščajo kazalnike ocenjevanja, ki so bili zasnovani v Salzburgu v Avstriji.

Celotna naložba in sredstva EU

Celotna naložba projekta „Urbani zeleni pasovi“ znaša 2 391 306 EUR, od česar Evropski sklad za regionalni razvoj EU prispeva 2 005 050 EUR iz operativnega programa „Interreg Srednja Evropa“ za programsko obdobje 2014–2020. Naložba spada pod prednostno oznako „Okolje in učinkovita raba virov“.

 

Predlagani datum

05/02/2020