EU Strategy for the Baltic Sea Region

Dodatna orodja

 

Novice

    Evropska komisija je danes prvič v zgodovini sprejela enotno poročilo o izvajanju štirih obstoječih makroregionalnih strategij Evropske unije (EU): strategije EU za regijo Baltskega morja, strategije EU za Podonavje, strategije EU za jadransko-jonsko regijo in strategije EU za alpsko regijo.

    Poročilo vsebuje oceno stanja na področju izvajanja trenutnih strategij in povzema glavne že dosežene rezultate. Povzema tudi pridobljene izkušnje ter daje številna priporočila o možnem razvoju strategij in njihovih akcijskih načrtov, tudi ob upoštevanju prihodnje kohezijske politike.

    Poročilo nadalje obravnava pogosta medsektorska vprašanja, ki zadevajo vse štiri strategije, ne glede na njihovo stopnjo razvitosti (npr. oblikovanje politik in načrtovanje, upravljanje, spremljanje in vrednotenje, financiranje in komuniciranje). V posameznih poglavjih so predstavljeni ključni rezultati in izzivi vsake makroregionalne strategije.

    Izvajanje štirih makroregionalnih strategij EU, v katerega je vključenih 19 držav članic EU in 8 držav zunaj EU, je v splošnem povečalo zanimanje za evropsko teritorialno sodelovanje in teritorialno kohezijo ter njuno dodano vrednost kot tudi ozaveščenost o tej tematiki. Strategije so povečale usklajenost in poglobile sodelovanje na določenih področjih (npr. plovnost, energija, podnebne spremembe) ter med vključenimi državami, obenem pa so okrepile sodelovanje z državami zunaj EU in jih približale EU. Prispevale so tudi k oblikovanju politik, izvajanju obstoječe zakonodaje in poglobljenemu dialogu med različnimi akterji.

    Vseeno pa strategije še niso izkoristile vseh potencialov in ostajajo tudi nekateri izzivi, ki jih je še vedno treba premagati. Države članice, ki so začele izvajati strategije, morajo okrepiti lastništvo in prevzeti več odgovornosti, poleg tega je treba izboljšati učinkovitost sistemov upravljanja in bolje uskladiti obstoječe vire financiranja (evropske, regionalne, nacionalne). Poročilo poudarja tudi pomen upravnih virov in zmogljivosti doseganja zastavljenih ciljev.

    Ob upoštevanju prihodnje kohezijske politike se porajajo določena vprašanja, ki zadevajo predvsem sinergije in dopolnjevanje med makroregionalnimi strategijami EU in programi, financiranimi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, usklajevanje strategij s transnacionalnimi programi Interreg ter nadaljnje izboljšave sistema upravljanja.

    Poročilo spremlja delovni dokument služb Komisije, ki podaja podrobnejše podatke o stanju na področju izvajanja posameznih makroregionalnih strategij in tudi specifična priporočila.

    Poročilo omogoča celovito razumevanje delovanja štirih makroregionalnih strategij EU s podajanjem konkretnih primerov izvajanja na posameznih področjih. Vsak od njih ima svojo dodano vrednost, na primer:

    • kakovost vode Baltskega morja se izboljšuje in pritok hranil se zmanjšuje zahvaljujoč izvajanju projektov, kot sta PRESTO ali IWAMA (interaktivno upravljanje voda);
    • omrežje SUBMARINER še naprej aktivno spodbuja inovativno in trajnostno rabo morskih virov ter sodelovanje med zadevnimi akterji in pobudami na tem področju v regiji Baltskega morja;
    • v Podonavju se z usklajenim upravljanjem vode in obvladovanjem tveganj v projektih, kot je SEERISK, občutno zmanjšuje nevarnost škode zaradi poplav;
    • ozka grla pri plovbi po Donavi se odpravljajo in varnost plovbe se izboljšuje s projekti, kot sta FAIRWAY in DARIF;
    • sodelovanje z državami EU pri konkretnih vprašanjih skupnega interesa v okviru strategije EU za jadransko-jonsko regijo pomaga udeleženim državam z zahodnega Balkana na poti do pristopa k EU;
    • s ciljem trajnostne gospodarske rasti, prijazne do okolja, so zeleni in modri koridorji, ki povezujejo kopno in morje v Jadranskem in Jonskem morju, postali ključno področje, na katerem bi bilo treba spodbujati strateške projekte;
    • z vzpostavljanjem čezmejnega izobraževalnega prostora za dvojno poklicno usposabljanje v alpski regiji se ukvarjajo projekti, kot je mountErasmus;
    • čezmejna povezljivost v alpski regiji se na področju potniškega prometa izboljšuje, in sicer z razvojem projekta AlpInfoNet v čezmejni sistem za potovalne informacije.

    Več informacij

     

    Evropska komisija je danes objavila prvo študijo za presojo uspešnosti dveh makroregionalnih strategij EU in za oblikovanje priporočil za prihodnost.

    V evropskih strategijah za Podonavje in regijo Baltskega morja, pri katerih sodeluje več kot 20 držav članic in nečlanic EU, je bilo prvič uporabljeno edinstveno sodelovanje, ki temelji na ideji, da se je s skupnimi izzivi — bodisi okoljskimi, gospodarskimi ali varnostnimi — s katerimi se soočajo posamezne regije, najbolje spopasti kolektivno, ter da je smiselno skupno načrtovanje za najbolj učinkovito uporabo razpoložljivih sredstev.

    Poročilo vsebuje na splošno pozitivno mnenje o obstoječih strategijah. Poudarja, kako sta ustvarili na stotine novih projektov in pripomogli k oblikovanju skupnih ciljev politike na področjih, ki so ključnega pomena za sodelujoče regije. Makroregionalni pristop je spodbudil tudi številne skupne iniciative in omrežja, pa tudi politične odločitve na kolektivni ravni.

    Poročilo navaja, da se je sodelovanje med udeleženimi državami EU in sosednjimi državami nečlanicami EU znatno okrepilo ter omogočilo učinkovitejšo uporabo razpoložljivih sredstev.

    Vendar poročilo vlade opozarja, da je nujna politična zavezanost in da je treba strategiji prednostno izvajati na vseh zadevnih področjih politike, da se zagotovi njihova vključenost v prihodnje evropske strukturne in investicijske sklade ter druge ustrezne evropske, regionalne in nacionalne okvire politik. Prav tako poudarja pomen upravnih virov za uresničevanje ciljev.

    Poročilo glede prihodnjih makroregionalnih strategij poudarja, da bi bilo treba nove pobude uveljavljati le v primeru posebnih potreb po izboljšanem sodelovanju na visoki ravni. Obstajati mora pripravljenost, da se politična zavezanost pretvori v upravno podporo, nove strategije pa bi morale imeti jasno posebno dodano vrednost na ravni EU.

    Sporočilo za medije

    Porocilo Komisije Evropskemu Parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-Socialnemu Odboru in Odboru Regij o dodani vrednosti makroregionalnih strategij

    Vodilni projekti

    Strategija EU za regijo Baltskega morja

    www.balticsea-region-strategy.eu

    http://ec.europa.eu/regional_policy/cooperate/danube/index_en.cfm

    http://www.danube-region.eu/

Več novic

The European Commission coordinates the efforts of the EU Strategy for the Baltic Sea Region. For news and information on the activities and progress of the Strategy as curated by the various stakeholders, please visit the EUSBSR's dedicated website at www.balticsea-region-strategy.eu.

 

The EUSBSR is the first comprehensive EU strategy to target a ‘macro-region’.

The eight EU countries that make up the Baltic Sea Region (Sweden, Denmark, Estonia, Finland, Germany, Latvia, Lithuania and Poland) face several common challenges which are reflected in the jointly-agreed Action Plan for the Strategy. It includes a number of policy areas/horizontal actions to save the sea, connect the region and increase prosperity – each accompanied by concrete flagships as well as by clearly identified targets and indicators. The Strategy helps to mobilise all relevant EU funding and policies and coordinate the actions of the European Union, EU countries, regions, pan-Baltic organisations, financing institutions and non-governmental bodies to promote a more balanced development of the Baltic Sea Region.

The Commission publishes regular reports on the implementation of the EU Strategy for the Baltic Sea Region.

Achievements so far include:

  • Support for new projects, including cooperation between farmers to reduce eutrophication and improved planning for transport infrastructure;
  • Greater involvement of Russian partners in areas like environmental protection, water quality and innovation;
  • Improved cooperation between regions and other partners, including the private sector

Although the Strategy does not come with extra EU financing, a considerable amount of funding is already available to the region through EU regional policy, other EU programmes and financial instruments, and various international financial institutions. More information on funding may be found at the EUSBSR website.

Contacts

To get in contact with the EUSBSR team in DG REGIO, please email REGIO-EU-BALTIC-SEA-STRATEGY@ec.europa.eu.

For more information on how to get in contact with EUSBSR stakeholders, please visit the EUSBSR website.