EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region

Dodatna orodja

 

Novice

    Ali ste vedeli, da v Podonavju z združenimi močmi potekajo prizadevanja za ohranitev jesetrov, mladi podjetniki pa dobivajo finančno podporo za svoje projekte? Si lahko predstavljate, da Slovenija zaradi sodelovanja v jadranski in jonski regiji uspešno izkorišča priložnosti na področju ribištva? Ste vedeli, da strategija EU za Alpe podpira turistično pobudo v Bohinju, v okviru katere izdajajo certifikate o geografskem izvoru, unikatnosti, izvirnosti in lokalni posebnosti izdelkov?

    Na spletni strani nacionalne medijske hiše RTV Slovenija boste našli več kot 20 videoposnetkov, ki prikazujejo koristi sodelovanja v različnih sektorjih vseh treh makroregionalnih strategij. Slovenija je vključena v tri od štirih makroregionalnih strategij: Strategijo EU za Podonavje (EUSDR), Strategijo EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) in Strategijo EU za alpsko regijo (EUSALP).

    Avtorske pravice : Kanal RTV 4D https://4d.rtvslo.si/

    Danes in jutri se odvija drugi letni forum o makroregionalni strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR) v grškem mestu Ioannina, ki ga skupaj organizirata Evropska komisija in Helenska republika.

    To je pomembna platforma za dialog osmih držav, vključenih v strategijo, in sedanja izdaja foruma bo osredotočena na modro rast in njeno medsebojno povezanost s kakovostjo okolja, trajnostnim turizmom in povezljivostjo.

    Ministri in drugi predstavniki osmih udeleženih držav ter tudi predstavniki Evropske komisije, člani civilne družbe in zunanji deležniki skupaj z akademiki in podjetniki bodo izmenjevali zamisli in predstavili predloge projektov, obenem pa bodo po dveh letih izvajanja strategije EUSAIR ocenjevali tudi rezultate in razpravljali o njeni nadaljnji poti. Pričakuje se, da bodo ministri, ki predstavljajo osem držav članic, podpisali Ioanninsko deklaracijo, s katero bodo potrdili dosedanji napredek in priporočili korake za naprej.

    Ozadje

    Makroregionalna strategija EU za jadransko-jonsko regijo se je začela izvajati oktobra 2014. Ta makroregija, v kateri živi 70 milijonov ljudi, bo imela korist od povečanega sodelovanja na štirih ključnih področjih: modra rast, promet, kakovost okolja in trajnostni turizem. Vključuje štiri države članice (Hrvaško, Grčijo, Italijo in Slovenijo), kot tudi Albanijo, Srbijo, Črno Goro ter Bosno in Hercegovino.

    Strategija EUSAIR spodbuja gospodarsko rast in razcvet te regije z izboljšanjem njene privlačnosti, konkurenčnosti in povezljivosti. Njen cilj je tudi varstvo morja, obalnega in celinskega okolja ter ekosistemov. Prav tako se pričakuje, da se bo strategija bolje vključila v EU tako držav kandidatk kot potencialnih kandidatk po vsej regiji. Evropska komisija je decembra lani izdala Poročilo o izvajanju makroregionalnih strategij EU.

    Drugi forum o strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR)

    Evropska komisija je danes prvič v zgodovini sprejela enotno poročilo o izvajanju štirih obstoječih makroregionalnih strategij Evropske unije (EU): strategije EU za regijo Baltskega morja, strategije EU za Podonavje, strategije EU za jadransko-jonsko regijo in strategije EU za alpsko regijo.

    Poročilo vsebuje oceno stanja na področju izvajanja trenutnih strategij in povzema glavne že dosežene rezultate. Povzema tudi pridobljene izkušnje ter daje številna priporočila o možnem razvoju strategij in njihovih akcijskih načrtov, tudi ob upoštevanju prihodnje kohezijske politike.

    Poročilo nadalje obravnava pogosta medsektorska vprašanja, ki zadevajo vse štiri strategije, ne glede na njihovo stopnjo razvitosti (npr. oblikovanje politik in načrtovanje, upravljanje, spremljanje in vrednotenje, financiranje in komuniciranje). V posameznih poglavjih so predstavljeni ključni rezultati in izzivi vsake makroregionalne strategije.

    Izvajanje štirih makroregionalnih strategij EU, v katerega je vključenih 19 držav članic EU in 8 držav zunaj EU, je v splošnem povečalo zanimanje za evropsko teritorialno sodelovanje in teritorialno kohezijo ter njuno dodano vrednost kot tudi ozaveščenost o tej tematiki. Strategije so povečale usklajenost in poglobile sodelovanje na določenih področjih (npr. plovnost, energija, podnebne spremembe) ter med vključenimi državami, obenem pa so okrepile sodelovanje z državami zunaj EU in jih približale EU. Prispevale so tudi k oblikovanju politik, izvajanju obstoječe zakonodaje in poglobljenemu dialogu med različnimi akterji.

    Vseeno pa strategije še niso izkoristile vseh potencialov in ostajajo tudi nekateri izzivi, ki jih je še vedno treba premagati. Države članice, ki so začele izvajati strategije, morajo okrepiti lastništvo in prevzeti več odgovornosti, poleg tega je treba izboljšati učinkovitost sistemov upravljanja in bolje uskladiti obstoječe vire financiranja (evropske, regionalne, nacionalne). Poročilo poudarja tudi pomen upravnih virov in zmogljivosti doseganja zastavljenih ciljev.

    Ob upoštevanju prihodnje kohezijske politike se porajajo določena vprašanja, ki zadevajo predvsem sinergije in dopolnjevanje med makroregionalnimi strategijami EU in programi, financiranimi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, usklajevanje strategij s transnacionalnimi programi Interreg ter nadaljnje izboljšave sistema upravljanja.

    Poročilo spremlja delovni dokument služb Komisije, ki podaja podrobnejše podatke o stanju na področju izvajanja posameznih makroregionalnih strategij in tudi specifična priporočila.

    Poročilo omogoča celovito razumevanje delovanja štirih makroregionalnih strategij EU s podajanjem konkretnih primerov izvajanja na posameznih področjih. Vsak od njih ima svojo dodano vrednost, na primer:

    • kakovost vode Baltskega morja se izboljšuje in pritok hranil se zmanjšuje zahvaljujoč izvajanju projektov, kot sta PRESTO ali IWAMA (interaktivno upravljanje voda);
    • omrežje SUBMARINER še naprej aktivno spodbuja inovativno in trajnostno rabo morskih virov ter sodelovanje med zadevnimi akterji in pobudami na tem področju v regiji Baltskega morja;
    • v Podonavju se z usklajenim upravljanjem vode in obvladovanjem tveganj v projektih, kot je SEERISK, občutno zmanjšuje nevarnost škode zaradi poplav;
    • ozka grla pri plovbi po Donavi se odpravljajo in varnost plovbe se izboljšuje s projekti, kot sta FAIRWAY in DARIF;
    • sodelovanje z državami EU pri konkretnih vprašanjih skupnega interesa v okviru strategije EU za jadransko-jonsko regijo pomaga udeleženim državam z zahodnega Balkana na poti do pristopa k EU;
    • s ciljem trajnostne gospodarske rasti, prijazne do okolja, so zeleni in modri koridorji, ki povezujejo kopno in morje v Jadranskem in Jonskem morju, postali ključno področje, na katerem bi bilo treba spodbujati strateške projekte;
    • z vzpostavljanjem čezmejnega izobraževalnega prostora za dvojno poklicno usposabljanje v alpski regiji se ukvarjajo projekti, kot je mountErasmus;
    • čezmejna povezljivost v alpski regiji se na področju potniškega prometa izboljšuje, in sicer z razvojem projekta AlpInfoNet v čezmejni sistem za potovalne informacije.

    Več informacij

     

Več novic

The European Council of 13-14 December 2012 requested the European Commission to present a new EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region (EUSAIR) before the end of 2014.

Building on the lessons learnt and experience from the EU Strategy for the Baltic Sea Region and the EU Strategy for the Danube Region, the Commission adopted on 17 June 2014 a Communication on the EU Strategy for the Adriatic and Ionian region, accompanied by an Action Plan . The Strategy incorporates the Maritime Strategy for the Adriatic and Ionian Seas, adopted by the Commission on 30 November 2012.

The Strategy was endorsed by the General Affairs Council on 29 September (see Council Conclusions) and subsequently by the European Council on 24 October 2014.

For news and information on the activities and progress of the Strategy, please visit the EUSAIR's dedicated website www.adriatic-ionian.eu

To get in contact with the team in DG REGIO please send an e-mail to REGIO-EU-ADRIATIC-IONIAN-STRATEGY@ec.europa.eu