Panorama 74 - Jadranska-jonsko regija: pravi zgled za Evropo in zunaj nje

Dodatna orodja

 
11/11/2020

Letno predsedstvo strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki deluje po načelu rotacije, vsako leto eni od devetih sodelujočih držav daje možnost, da usmerja prednostne naloge in začrta pot naprej. S 1. junijem 2020 je Slovenija prevzela predsedovanje od Srbije, v okviru katerega si bo prizadevala uspešno vpeljati vodilne projekte EUSAIR in strategijo usmeriti v vzpostavitev okolju prijaznejše trajnostne, konkurenčne in socialno vključujoče gospodarske makroregije.

Od 1. junija 2020 do 31. maja 2021 bo Slovenija predsedovala strategiji EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR). Veseli me, da je v zadnjih nekaj letih našim kolegom skupaj s partnerji iz različnih institucij v regiji uspelo vzpostaviti vzorno partnerstvo, ki krepi zaupanje v tem čudovitem delu Evrope.

Danes je bistveno ohraniti to zaupanje. Čeprav vsi čutimo posledice pandemije COVID-19, smo se naučili nekaj zelo pomembnega: zmagamo lahko le s sodelovanjem.

Naš začetek je bil uspešen, saj smo skupaj z upravnim odborom sprejeli vodilne projekte EUSAIR za obdobje 2021–2027. Ključnega pomena je, da se vsi deležniki skupaj dogovorijo o makroregionalnih prednostnih nalogah, ki jih je treba vključiti v nadaljnje programske dokumente, ki jih podpirajo evropski strukturni in investicijski skladi ter strateški okvir IPA III.

Ta cilj, ki je bil zastavljen že v Katanski deklaraciji iz leta 2018, je bil končno dosežen na 12. seji upravnega odbora EUSAIR 10. junija 2020. Po dveh letih intenzivnega dela v okviru strukture upravljanja EUSAIR in zlasti v sklopu štirih tematskih usmerjevalnih skupin je bil sprejet končni seznam makroregionalnih prednostnih nalog.

O obsežnem seznamu projektov smo že obvestili kolege iz vseh držav EUSAIR ter Eliso Ferreiro, evropsko komisarko za kohezijo in reforme, in Olivérja Várhelyija, evropskega komisarja za sosedstvo in širitev. Skupaj dogovorjeni makroregionalni prednostni ukrepi se nanašajo na podjetja, ki bi jim morali ne glede na sedanjo krizo po najboljših močeh zagotoviti politično, gospodarsko, pravno in finančno konvergenco.

Osredotočanje na zeleni dogovor

Ključni koncept slovenskega predsedovanja v obdobju 2020–2021 je „za zeleni EUSAIR“. Tukaj je povzetek štirih glavnih utemeljitev Slovenije za tako strateško odločitev:

Zeleni dogovor je ena od prednostnih nalog naslednjega večletnega finančnega okvira EU.

Slovenija je v okviru EUSAIR skupaj z Bosno in Hercegovino odgovorna za usklajevanje stebra za okoljsko kakovost.

Kot država članica EU od leta 2004 je Slovenija vselej odločno podpirala širitev EU v jugovzhodno Evropo. Trdno verjamemo, da so v okviru tega procesa okoljski standardi enako pomembni kot gospodarski in demokratični standardi.

In nenazadnje: okrevanje po pandemiji COVID-19 na naši celini in po svetu je lahko le zeleno. Živimo v prekrasni regiji s čudovitimi obalami in zaledjem. V teh časih sta solidarnost in učinkovito večstransko ter regionalno sodelovanje še toliko pomembnejša, naša jadransko-jonska regija pa je lahko pravi zgled za Evropo in zunaj nje.

V zadnjih nekaj mesecih smo na podlagi soglasja vključenih držav opredelili teme posebnih predlogov projektov in postavili temelje za spopadanje s ključnimi izzivi glede prihodnosti regije z vidika modre rasti, povezljivosti, okolja in turizma.

Odločeni smo združiti znanje in inovacije, ki so na voljo v regiji. To je tisto, kar nas žene in vodi naprej. Odpornost jadransko-jonske regije bo mogoča le, če se ljudje, ki tam živijo, počutijo močne in povezane.

Anže Logar, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije

Panorama 74: Latvia building bridges to strengthen regional growth 

Novice