Komisija prvič objavila enotno poročilo o izvajanju makroregionalnih strategij EU

Dodatna orodja

 
16/12/2016

Evropska komisija je danes prvič v zgodovini sprejela enotno poročilo o izvajanju štirih obstoječih makroregionalnih strategij Evropske unije (EU): strategije EU za regijo Baltskega morja, strategije EU za Podonavje, strategije EU za jadransko-jonsko regijo in strategije EU za alpsko regijo.

Poročilo vsebuje oceno stanja na področju izvajanja trenutnih strategij in povzema glavne že dosežene rezultate. Povzema tudi pridobljene izkušnje ter daje številna priporočila o možnem razvoju strategij in njihovih akcijskih načrtov, tudi ob upoštevanju prihodnje kohezijske politike.

Poročilo nadalje obravnava pogosta medsektorska vprašanja, ki zadevajo vse štiri strategije, ne glede na njihovo stopnjo razvitosti (npr. oblikovanje politik in načrtovanje, upravljanje, spremljanje in vrednotenje, financiranje in komuniciranje). V posameznih poglavjih so predstavljeni ključni rezultati in izzivi vsake makroregionalne strategije.

Izvajanje štirih makroregionalnih strategij EU, v katerega je vključenih 19 držav članic EU in 8 držav zunaj EU, je v splošnem povečalo zanimanje za evropsko teritorialno sodelovanje in teritorialno kohezijo ter njuno dodano vrednost kot tudi ozaveščenost o tej tematiki. Strategije so povečale usklajenost in poglobile sodelovanje na določenih področjih (npr. plovnost, energija, podnebne spremembe) ter med vključenimi državami, obenem pa so okrepile sodelovanje z državami zunaj EU in jih približale EU. Prispevale so tudi k oblikovanju politik, izvajanju obstoječe zakonodaje in poglobljenemu dialogu med različnimi akterji.

Vseeno pa strategije še niso izkoristile vseh potencialov in ostajajo tudi nekateri izzivi, ki jih je še vedno treba premagati. Države članice, ki so začele izvajati strategije, morajo okrepiti lastništvo in prevzeti več odgovornosti, poleg tega je treba izboljšati učinkovitost sistemov upravljanja in bolje uskladiti obstoječe vire financiranja (evropske, regionalne, nacionalne). Poročilo poudarja tudi pomen upravnih virov in zmogljivosti doseganja zastavljenih ciljev.

Ob upoštevanju prihodnje kohezijske politike se porajajo določena vprašanja, ki zadevajo predvsem sinergije in dopolnjevanje med makroregionalnimi strategijami EU in programi, financiranimi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, usklajevanje strategij s transnacionalnimi programi Interreg ter nadaljnje izboljšave sistema upravljanja.

Poročilo spremlja delovni dokument služb Komisije, ki podaja podrobnejše podatke o stanju na področju izvajanja posameznih makroregionalnih strategij in tudi specifična priporočila.

Poročilo omogoča celovito razumevanje delovanja štirih makroregionalnih strategij EU s podajanjem konkretnih primerov izvajanja na posameznih področjih. Vsak od njih ima svojo dodano vrednost, na primer:

  • kakovost vode Baltskega morja se izboljšuje in pritok hranil se zmanjšuje zahvaljujoč izvajanju projektov, kot sta PRESTO ali IWAMA (interaktivno upravljanje voda);
  • omrežje SUBMARINER še naprej aktivno spodbuja inovativno in trajnostno rabo morskih virov ter sodelovanje med zadevnimi akterji in pobudami na tem področju v regiji Baltskega morja;
  • v Podonavju se z usklajenim upravljanjem vode in obvladovanjem tveganj v projektih, kot je SEERISK, občutno zmanjšuje nevarnost škode zaradi poplav;
  • ozka grla pri plovbi po Donavi se odpravljajo in varnost plovbe se izboljšuje s projekti, kot sta FAIRWAY in DARIF;
  • sodelovanje z državami EU pri konkretnih vprašanjih skupnega interesa v okviru strategije EU za jadransko-jonsko regijo pomaga udeleženim državam z zahodnega Balkana na poti do pristopa k EU;
  • s ciljem trajnostne gospodarske rasti, prijazne do okolja, so zeleni in modri koridorji, ki povezujejo kopno in morje v Jadranskem in Jonskem morju, postali ključno področje, na katerem bi bilo treba spodbujati strateške projekte;
  • z vzpostavljanjem čezmejnega izobraževalnega prostora za dvojno poklicno usposabljanje v alpski regiji se ukvarjajo projekti, kot je mountErasmus;
  • čezmejna povezljivost v alpski regiji se na področju potniškega prometa izboljšuje, in sicer z razvojem projekta AlpInfoNet v čezmejni sistem za potovalne informacije.

Več informacij

 

Novice