Solidarnostni sklad EU

Dodatna orodja

 

Solidarnostni sklad Evropske unije je namenjen pomoči pri večjih naravnih nesrečah ter izraža solidarnost EU s prizadetimi območji v Evropi. Sklad so ustanovili po hudih poplavah v Srednji Evropi poleti leta 2002. Do danes je priskočil na pomoč ob 80 hudih naravnih nesrečah, kot so poplave, gozdni požari, potresi, nevihte in suše. Sredstva v skupnem znesku več kot 5 milijarde EUR je prejelo 24 evropskih držav. Seznam vseh pomoči PDF en

Evropska komisija je 1. aprila 2020 v odzivu na izbruh COVID-19 razširila področje uporabe Solidarnostnega sklada Evropske unije na izredne razmere večjih razsežnosti na področju javnega zdravja. Več informacij je na voljo na tej posebni spletni strani.

Vlogo za pomoč je treba Evropski komisiji poslati v 12 tednih od prvega nastanka škode zaradi naravne nesreče. V primeru počasi napredujočih nesreč, kot so suše ali izredne zdravstvene razmere, je treba vlogo poslati v 12 tednih od sprejetja prvega uradnega ukrepa v zvezi z izrednimi razmerami. V zvezi s covidom-19 veljajo posebni pogoji (več na posebni spletni strani).

Organom, odgovornim za pripravo vloge, priporočamo, da takoj navežejo neposreden stik s pristojno službo pri Generalnem direktoratu za regionalno politiko, ki lahko ustrezno svetuje in pospeši celoten postopek.

Stran redno posodabljamo - naložite zadnjo različico obrazca za vlogo.

  • Obrazec vloge za pomoč (Zadnja sprememba: 16-11-2017) Word en
  • Smernice za pripravo vloge (Zadnja sprememba: 16-11-2017)Worden
  • Mejne vrednosti v primeru velikih nesreč PDF en
  • Mejne vrednosti v primeru regionalnih nesreč PDF en
  • Kako določiti mejno vrednost za nesreče, ki prizadenejo več regij (na podlagi tehtanega povprečja BDP) xls en
  • Kolikšen znesek pomoči lahko pričakujete? PDF en
  • Guidance on implementation, closure and auditing processes PDF en

Komisija vlogo oceni in - če jo sprejme - Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga znesek pomoči. Evropski parlament in Svet morata pred izplačilom pomoči njen znesek odobriti. Ko so odobrena proračunska sredstva na voljo v proračunu EU, Komisija sprejme sklep o dodelitvi pomoči prizadeti državi, na podlagi katerega se pomoč izplača takoj in v enkratnem znesku. Po izplačilu pomoči je prizadeta država odgovorna za upravljanje s sredstvi pomoči, vključno z izbiro ustreznih ukrepov ter izvedbo revizije in nadzora. Nujni ukrepi se lahko financirajo za nazaj, in sicer od prvega dne naravne nesreče.

Treba je poudariti, da Solidarnostni sklad Evropske unije ni instrument za hitro ukrepanje ob večjih naravnih nesrečah. Država prosilka lahko finančno pomoč prejme samo po uspešni rešitvi njene prošnje in končani določitvi sredstev, kar lahko traja več mesecev.

Komisija je maja 2019 objavila obsežno oceno delovanja sklada od njegove ustanovitve leta 2002, v katerem je opredelila priporočila za prihodnost. V oceni je poudarila visoko dodano vrednost sklada pri podpori ukrepom v izrednih razmerah in ukrepom za obnovo ter zmanjšanju finančnega bremena nacionalnih in regionalnih organov. Sklad je zagotovil 5,2 milijarde evrov pomoči, vključno z najvišjim zneskom 1,2 milijarde evrov za popotresno obnovo v letih 2016 in 2017 v osrednji Italiji.
Poročilo tudi ugotavlja, da je delovanje sklada mogoče izboljšati z vidika hitrosti, usklajenosti, učinkovitosti in ozaveščenosti javnosti o posredovanjih.
Več o oceni

Evropska komisija
Generalni direktorat za regionalno in mestno politiko
Enota E1/EUSF
B-1049 Bruselj
Belgija
Johannes Wachter
Tel: +32 2 296 65 15


Inguna Kramina
Inguna.KRAMINA@ec.europa.eu
Tel: +32 229-66062
Nyla Cruz
Nyla.Cruz@ec.europa.eu
Tel: +32 2 295 36 09

Kdaj sklad priskoči na pomoč

The EUSF Solidarnostni sklad lahko v primeru večjih naravnih nesreč zagotovi finančno pomoč državam članicam in državam, vključenim v pogajanja o pristopu k EU:

  • če celotna neposredna škoda zaradi nesreče presega tri milijarde evrov (v cenah leta 2011) oziroma 0,6 % bruto nacionalnega dohodka prizadete države, pri čemer se uporabi nižja od obeh vrednosti
  • sklad lahko posreduje tudi v primeru manjših nesreč, pri t. i. „regionalnih nesrečah“, kadar skupna neposredna škoda presega 1,5 % BDP regije (na ravni NUTS2) – najbolj oddaljene regije lahko za pomoč zaprosijo, če škoda presega 1 % BDP regije
  • do pomoči je upravičena tudi sosednja država članica ali pristopnica, ki jo prizadene ista nesreča
  • v primeru izrednih zdravstvenih razmer: kadar skupni stroški zaradi ukrepov za odzivanje na izredne razmere presegajo 1,5 milijarde evrov (po cenah iz leta 2011) ali več kot 0,3 % BND zadevne države

Kolikšen je proračun sklada

Pomoč iz Sklada lahko letno znaša največ 500 milijonov evrov (po cenah iz leta 2011), čemur se prištejejo neporabljena sredstva iz predhodnega leta, ki se dodajo rednemu proračunu EU. Pomoč posamezni državi morata na predlog Evropske komisije odobriti Evropski parlament in Svet. Četrtina tega zneska mora biti na voljo vsako leto 1. oktobra za kritje potreb, ki bi morebiti nastale do konca leta. Izjemoma in kadar so razpoložljiva sredstva do konca leta nezadostna, se primanjkljaj lahko pokrije iz proračuna za naslednje leto.

Katere ukrepe podpira sklad

The EUSF Solidarnostni sklad dopolnjuje prizadevanja držav članic, in sicer pri nekaterih nujnih ukrepih:

  • ponovna usposobitev infrastrukture in naprav na področju energetike, vode in odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja;
  • zagotovitev začasne nastanitve in financiranja reševalnih služb za zadovoljitev potreb prizadetega prebivalstva;
  • zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepov za varstvo kulturne dediščine;
  • ureditev prizadetih območij, vključno z naravnimi predeli, po potrebi v skladu z ekosistemskimi pristopi, ter takojšnjo obnovo prizadetih naravnih predelov, da bi preprečili takojšnje učinke zaradi erozije tal;
  • hitro zagotavljanje pomoči, tudi medicinske, prebivalstvu, ki so ga prizadele izredne razmere večjih razsežnosti na področju javnega zdravja;
  • zaščita prebivalstva pred tveganjem izpostavljenosti, vključno s preprečevanjem, spremljanjem ali nadzorom širjenja bolezni, odpravljanjem hudih tveganj za javno zdravje in blažitvijo njihovega vpliva na javno zdravje.

Solidarnostni sklad ni namenjen pokrivanju vseh stroškov zaradi naravnih nesreč. Načeloma je namenjen pokrivanju škode, za katero zavarovalnice ne sklepajo zavarovanj. Za kritje škode na zasebni lastnini se torej ne uporablja. Dolgoročni ukrepi, na primer oživitev gospodarstva in preventivni ukrepi, niso upravičeni do pomoči iz Solidarnostnega sklada. Lahko pa države članice zaprosijo za pomoč iz drugih finančnih instrumentov, denimo evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

Primer

Poplave v Avstriji avgusta 2005 (regionalna nesreča)

Avgusta 2005 so avstrijski deželi Predarlsko in Tirolsko prizadele hude poplave. Poplave so povzročile veliko škode v kmetijstvu in turizmu, močno pa so poškodovale tudi stanovanjske objekte, podjetja, prometnice in drugo infrastrukturo. Skupno neposredno škodo so ocenili na 591,94 milijona evrov, kar je zneslo približno 0,27 % bruto nacionalnega dohodka Avstrije. Ker je bil ta znesek nižji od mejnega zneska, ki je takrat veljal za uporabo sredstev iz Solidarnostnega sklada za večje naravne nesreče (0,6 % BND Avstrije, tj. 1,3363 milijarde evrov), je Komisija vlogo ocenila po tako imenovanem merilu „neobičajnih regionalnih nesreč“. Komisija je na podlagi zadostnih dokazov odobrila dodelitev izjemne finančne pomoči iz Solidarnostnega sklada v višini 14,79 milijona evrov. Pomoč je namenila za:

  • takojšnjo obnovo poškodovane infrastrukture, zlasti cest (skupni prispevek sklada: 9,86 milijona evrov);
  • takojšnjo obnovo preventivne infrastrukture, zlasti obnovo nasipov ob vodotokih, odstranitev dreves in grušča, gradnjo jezov ter utrditev in obnovo rečnih strug: (skupni prispevek sklada: 4,93 milijona evrov).

Dokumenti

Informativni pregled

Poročila

Panorama (revija)

Sporočila za medije