Tretje poročilo o izvajanju makroregionalnih strategij EU

Dodatna orodja

 
Available languages : Bulgarian Czech Danish German Estonian Greek English Spanish French Croatian Italian Latvian Lithuanian Hungarian Maltese Dutch Polish Portuguese Romanian Slovak Slovenian Finnish Swedish
Period : 2014-2020
Date : 25/09/2020

Makroregionalne strategije EU so okviri politike, ki so jih začele države članice EU in države nečlanice EU, ki ležijo na opredeljenem geografskem območju, da bi skupaj obravnavale skupne izzive in priložnosti z določanjem skupnih dolgoročnih ciljev.

Štiri makroregionalne strategije zajemajo 19 držav članic EU in 9 držav, ki niso članice EU. Te strategije so:

  • strategija EU za regijo Baltskega morja (EUSBSR, 2009),
  • strategija EU za podonavsko regijo (EUSDR, 2011),
  • strategija EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR, 2014) in
  • strategija EU za alpsko regijo (EUSALP, 2016).

Kot je bilo dogovorjeno s Svetom, Komisija od leta 2016 vsaki dve leti objavi poročilo o izvajanju štirih makroregionalnih strategij. To je tretje tako poročilo in zajema obdobje od sredine leta 2018 do sredine leta 2020. V njem sta ocenjena stanje in napredek pri izvajanju makroregionalnih strategij, poleg tega so proučeni morebitni naslednji koraki. Dopolnjuje ga delovni dokument služb Komisije, ki vsebuje več podrobnosti o vsaki makroregionalni strategiji. Oba dokumenta temeljita na prispevkih nacionalnih in tematskih koordinatorjev makroregionalnih strategij („ključnih izvajalcev makroregionalnih strategij“) ter strokovnjakov.

To poročilo je objavljeno v času, ko ima kriza, ki jo je povzročila doslej najhujša pandemija (pandemija COVID-19), resne ekonomske, fiskalne in socialne učinke na evropsko družbo. Komisija se je hitro odzvala ter predlagala takojšnje ukrepe (npr. naložbeno pobudo v odziv na koronavirus (CRII) in naložbeno pobudo v odziv na koronavirus plus (CRII+)) in obširne kratko- do srednjeročne predloge, med drugim instrument za okrevanje Next Generation EU. Evropski svet je 21. julija 2020 dosegel soglasje o instrumentu za okrevanje Next Generation EU.

Takoj ko je Komisija sprejela predloge, so si ključni izvajalci makroregionalnih strategij prizadevali opredeliti ustrezna sredstva za strategije, da bi sodelujočim državam pomagali pri odzivanju na krizo. Makroregionalne strategije zagotavljajo pripravljen in delujoč okvir za sodelovanje, s katerim se poskrbi za boljše usklajevanje ukrepov, naložb in projektov v okviru njihovih ozemelj. So medsektorske, vključujejo različne deležnike in zajemajo različne ravni upravljanja. Vse te značilnosti so lahko ključnega pomena pri uresničevanju prednostnih nalog EU, kot so evropski zeleni dogovor, evropska digitalna strategija ter prednostni nalogi „gospodarstvo za ljudi“ in „močnejša Evropa v svetu“ .

To poročilo ima dvojni namen. Prvič, v njem je evidentiran napredek glede makroregionalnih strategij, določena so tudi pričakovanja za nadaljnje izboljšave. Drugič, z njim se raziskuje morebitni razvoj makroregionalnih strategij po krizi zaradi COVID-19, da bi se zagotovilo trajnostno, konkurenčno in socialno vključujoče gospodarsko okrevanje. V tem smislu se v poročilu ocenjuje vloga makroregionalnih strategij pri uresničevanju novih prednostnih nalog EU za zeleno, digitalno in trdno prihodnost.

More information :

EU Macro-regional strategies

Publications