Kazalo
Iskanje po vodniku

Korak 3: Preverjanje finančnih pogojev

Vrste nepovratnih sredstev

Vrste nepovratnih sredstev so lahko naslednje1:

  • povračilo določenega deleža dejansko nastalih upravičenih stroškov: npr. znesek, dodeljen v okviru strateških partnerstev za kritje dodatnih stroškov, ki so povezani z udeležbo oseb s posebnimi potrebami;
  • povračilo na podlagi prispevka za stroške na enoto: npr. znesek, dodeljen za individualno podporo v okviru projektov mobilnosti na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine; pavšalni zneski: npr. znesek, dodeljen za prispevanje k izvajanju dopolnilnih aktivnosti v okviru projektov Jean Monnet;
  • pavšalno financiranje: znesek, dodeljen za kritje posrednih stroškov za neprofitne športne prireditve;
  • kombinacija zgoraj naštetega.

Mehanizem financiranja, ki se uporablja v okviru programa Erasmus+, v večini primerov zagotavlja nepovratna sredstva na podlagi povračila na osnovi prispevka za stroške na enoto. Ta vrsta nepovratnih sredstev omogoča prijaviteljem preprost izračun zahtevanega zneska nepovratnih sredstev in olajša realistično finančno načrtovanje projekta.

Za več informacij o tem, katera vrsta nepovratnih sredstev se uporablja za vsak element sredstev v okviru posameznih ukrepov Erasmus+, ki so zajeti v ta vodnik, glej stolpec „Mehanizem financiranja“ v preglednicah „Pravila za dodelitev sredstev“ v delu B.

Načela, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva EU

Neveljavnost za nazaj

Nobenih nepovratnih sredstev EU ni mogoče retroaktivno dodeliti za projekte, ki so že zaključeni.

Nepovratna sredstva EU se lahko dodelijo za projekt, ki se je že začel, vendar le v primeru, če lahko prijavitelj v predlogu projekta dokaže, da se je projekt moral začeti še pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih ali obvestilom o sklepu o nepovratnih sredstvih. V takih primerih stroški, ki so upravičeni do financiranja, ne smejo nastati pred dnem oddaje vloge za nepovratna sredstva.

Če prijavitelj začne izvajati projekt pred podpisom sporazuma o nepovratnih sredstvih ali obvestilom o sklepu o nepovratnih sredstvih, tveganje prevzame prijavitelj.

Nekumulativno dodeljevanje

Vsak projekt, ki ga financira EU, je upravičen do samo enega zneska nepovratnih sredstev iz proračuna EU za samo enega upravičenca. Isti stroški se iz proračuna Unije nikoli ne financirajo dvakrat.

Da bi se izognili tveganju dvojne dodelitve sredstev, mora prijavitelj v ustreznem razdelku prijavnega obrazca navesti vire in zneske katerega koli drugega financiranja, ki ga prejme ali za katerega zaprosi v letu bodisi za isti projekt bodisi kateri koli drug projekt, vključno z nepovratnimi sredstvi za poslovanje.

Identične ali zelo podobne vloge – ki jih bo vložil isti prijavitelj ali drugi partnerji istega konzorcija – bodo posebej ocenjene, da se izključi tveganje dvojne dodelitve sredstev, in se lahko vse zavrnejo.

Večkratne oddaje

Za decentralizirane ukrepe, ki jih upravljajo nacionalne agencije programa Erasmus+, bodo vloge, ki jih isti prijavitelj ali konzorcij dvakrat ali večkrat odda pri isti agenciji ali različnih agencijah, zavrnjene. Kadar bodo različni prijavitelji ali konzorciji oddali iste ali zelo podobne vloge, bodo te posebej ocenjene in se lahko vse zavrnejo.

Neprofitnost in sofinanciranje

Z nepovratnimi sredstvi iz proračuna Unije si upravičenec v okviru projekta, ki ga izvaja upravičenec, ne sme prizadevati za dobiček ali ga ustvarjati. Dobiček se obravnava kot presežek v plačilni bilanci, ko prejemki presegajo izdatke za ukrep ali program, če so prejemki omejeni le na nepovratna sredstva Unije in so prihodki ustvarjeni s tem ukrepom ali delovnim programom2. Načelo neprofitnosti se ne uporablja za nepovratna sredstva, ki so zagotovljena v obliki stroškov na enoto, pavšalnega zneska ali pavšalnega financiranja, vključno s štipendijami, in vloge za nepovratna sredstva, ki ne presegajo 60 000 EUR. Sofinanciranje v obliki prispevkov v naravi se ne upošteva za namene izračuna dobička, ki se ustvari z nepovratnimi sredstvi.

Nepovratna sredstva EU so spodbuda za izvajanje projekta, ki ne bi bil izvedljiv brez finančne podpore EU, in temeljijo na načelu sofinanciranja. Sofinanciranje pomeni, da z nepovratnimi sredstvi EU ni mogoče financirati vseh stroškov projekta; za projekt je treba zagotoviti druge vire sofinanciranja, ki niso nepovratna sredstva EU (na primer lastni viri upravičenca, prihodek, ustvarjen z ukrepom, finančni prispevki tretjih oseb).

Če so nepovratna sredstva EU zagotovljena v obliki stroškov na enoto, pavšalnega zneska ali pavšalnega financiranja – to velja za večino ukrepov, ki so zajeti v ta vodnik –, Komisija vnaprej zagotovi upoštevanje načel neprofitnosti in sofinanciranja za celoten ukrep z opredelitvijo stopenj ali odstotkov takih enot, pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja. Na splošno se predvideva spoštovanje načel neprofitnosti in sofinanciranja, zato prijaviteljem ni treba zagotoviti informacij o virih sredstev, ki niso nepovratna sredstva EU, ali utemeljiti stroškov, ki nastanejo s projektom.

Vendar plačilo nepovratnih sredstev na podlagi povračila na osnovi prispevka za stroške na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja ne posega v pravico do dostopa do zakonitih dokumentov upravičencev. Če se s preverjanjem ali revizijo razkrije, da dogodek, ki ustvarja finančna sredstva, ni bil izveden (npr. niso se izvedle aktivnosti projekta, ki so bile odobrene ob prijavi, udeleženci niso sodelovali v aktivnostih itd.), in je upravičenec prejel neupravičeno plačilo v okviru nepovratnih sredstev na podlagi povračila na osnovi prispevka za stroške na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja, ima nacionalna ali Izvajalska agencija pravico izterjati znesek v višini nepovratnih sredstev. In podobno, če kakovost izvedenih aktivnosti ali ustvarjenih realizacij ni zadostna, se lahko znesek nepovratnih sredstev zniža delno ali v celoti, čeprav so se aktivnosti izvedle in so upravičene.

Poleg tega lahko Evropska komisija za statistične namene in namene spremljanja na vzorcih upravičencev izvede ankete, katerih cilj je količinsko opredeliti dejanske stroške projektov, ki so bili financirani na podlagi povračila na osnovi prispevka na stroške na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja.

Posebne določbe, ki se uporabljajo za nepovratna sredstva, plačana na osnovi povračila določenega deleža upravičenih stroškov

Če se nepovratna sredstva EU zagotovijo kot povračilo določenega deleža upravičenih stroškov, se uporabljajo naslednje določbe:

Upravičeni stroški

Nepovratna sredstva EU ne smejo presegati skupnega zneska, ki ga določi nacionalna ali Izvajalska agencija ob izbiri projekta na podlagi predvidenih upravičenih stroškov, navedenih v prijavnem obrazcu. Upravičeni stroški so dejanski stroški, ki jih je imel upravičenec do nepovratnih sredstev in ki izpolnjujejo vsa naslednja merila:

  • nastali so v življenjskem ciklu projekta, razen stroškov, povezanih s končnimi poročili in revizijskimi potrdili;
  • navedeni so v oceni celotnega proračuna za projekt;
  • potrebni so za izvajanje projekta, ki je predmet nepovratnih sredstev;
  • so določljivi in preverljivi ter zlasti prikazani v računovodskih izkazih upravičenca in pripravljeni v skladu z računovodskimi standardi, ki se uporabljajo v državi, kjer ima upravičenec svoj sedež, in v skladu z običajno prakso stroškovnega računovodstva upravičenca;
  • ustrezajo zahtevam davčne in socialne zakonodaje, ki se uporablja;
  • so smotrni, utemeljeni in v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja, zlasti glede gospodarnosti in učinkovitosti.
  • niso kriti z nepovratnimi sredstvi EU v obliki prispevka za stroške na enoto, pavšalnih zneskov ali pavšalnega financiranja.

Upravičene so tudi naslednje vrste stroškov:

  • stroški, povezani z jamstvom za predhodno financiranje, ki ga predloži upravičenec do nepovratnih sredstev, kadar to jamstvo zahteva nacionalna ali Izvajalska agencija;
  • stroški, ki se nanašajo na potrdila o finančnih izkazih in poročila o preverjanju, če je taka potrdila in poročila treba predložiti pri zahtevi za plačilo nacionalne ali izvajalske agencije;
  • stroški amortizacije, če jih je upravičenec dejansko imel.

Notranja računovodska praksa in revizijski postopki upravičenca morajo omogočati neposredno uskladitev stroškov in prihodkov, ki so bili prijavljeni za projekt, z ustreznimi računovodskimi izkazi in dokazili.

Davek na dodano vrednost (DDV)

Davek na dodano vrednost se upošteva kot upravičen strošek le takrat, kadar ga ni mogoče povrniti v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo o DDV3. Edina izjema so aktivnosti ali transakcije, pri katerih državni, regionalni in lokalni organi ter drugi javni organi delujejo kot javni organi4. Poleg tega:

  • odbitni DDV, ki se dejansko ne odbije (zaradi nacionalnih pogojev ali nepremišljenosti upravičencev), ni upravičen;
  • direktiva o DDV se ne uporablja za države, ki niso države EU. Organizacije iz partnerskih držav se lahko oprostijo plačila davkov (vključno z DDV), dajatev in stroškov, če je bil podpisan sporazum med Evropsko komisijo in partnersko državo, v kateri ima organizacija sedež.

Upravičeni posredni stroški

Za nekatere vrste projektov (za več informacij o pravilih za dodelitev sredstev v okviru ukrepov glej del B tega vodnika) je v okviru posrednih stroškov upravičen pavšalni znesek, ki ne presega 7 % upravičenih neposrednih stroškov projekta in predstavlja splošne administrativne stroške, ki niso že zdaj kriti iz upravičenih neposrednih stroškov (npr. računi za elektriko ali internet, stroški prostorov, stroški redno zaposlenega osebja itd.), a jih je mogoče obračunati pri projektu. Posredni stroški ne smejo vključevati stroškov iz drugih proračunskih kategorij. Posredni stroški niso upravičeni, kadar je upravičenec iz proračuna Unije že prejel nepovratna sredstva za poslovanje (na primer v okviru razpisov za zbiranje predlogov za sodelovanje s civilno družbo v okviru programa Erasmus+).

Neupravičeni stroški

Naslednji stroški niso upravičeni:

  • donos kapitala;
  • dolgovi in stroški servisiranja dolga;
  • rezervacije za izgube ali dolgove;
  • dolgovane obresti;
  • dvomljivi dolgovi;
  • tečajne izgube;
  • DDV, kadar ga je mogoče povrniti v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo o DDV (glej zgoraj navedeni odstavek o davku na dodano vrednost);
  • stroški, ki jih prijavi upravičenec in so kriti z drugim projektom ali delovnim programom, ki prejema nepovratna sredstva EU (glej zgoraj navedeni odstavek o upravičenih posrednih stroških);
  • prekomerni ali nepremišljeni izdatki;
  • prispevki v naravi;
  • v primeru najema ali zakupa opreme, stroški kakršne koli možnosti odkupa ob koncu obdobja najema ali zakupa;
  • stroški odpiranja in upravljanja bančnih računov (vključno s stroški prenosov iz nacionalne ali Izvajalske agencije ali v nacionalno ali Izvajalsko agencijo, ki jih zaračuna banka upravičenca).

Viri financiranja

Prijavitelj mora v prijavnem obrazcu navesti prispevke iz drugih virov, ki niso nepovratna sredstva EU. Zunanje sofinanciranje je lahko v obliki lastnih sredstev upravičenca, finančnih prispevkov od tretjih oseb ali prihodka, ki se ustvari s projektom. Če je iz končnega poročila in zahtevka za plačilo razlike razvidno, da prihodek presega upravičene stroške, ki so nastali s projektom (gl. razdelek o neprofitnosti in sofinanciranju), ima nacionalna ali Izvajalska agencija pravico izterjati odstotek dobička, ki ustreza prispevku Unije k upravičenim stroškom, ki jih je upravičenec dejansko imel z izvajanjem ukrepa. Ta določba se ne uporablja za projekte, ki zahtevajo sredstva, ki ne presegajo 60 000 EUR.

Prispevki v naravi se ne štejejo kot morebitni vir sofinanciranja.

  • 1. SKLEP KOMISIJE C(2013) 8550 z dne 4. decembra 2013 z naslovom „The use of lump sums, the reimbursement on the basis of unit costs and the flat-rate financing under the ‚Erasmus+‛ Programme“ (Uporaba pavšalnih zneskov, povračilo na osnovi stroškov na enoto in pavšalno financiranje v okviru programa Erasmus+), (http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/more_info/awp/docs/c_2013_8550.pdf).
  • 2.

    Za ta namen so prejemki omejeni na prihodek, ustvarjen s projektom, in na finančne prispevke, ki so jih donatorji izrecno namenili financiranju upravičenih stroškov. Dobiček (ali izguba), kot je bil opredeljen zgoraj, je torej razlika med:

    • začasno sprejetim zneskom nepovratnih sredstev, prihodkom, ki je ustvarjen z ukrepom, ter
    • upravičenimi stroški, ki jih je imel upravičenec.

    Poleg tega se kakršen koli dobiček izterja. Nacionalna ali Izvajalska agencija ima pravico izterjati odstotek dobička, ki ustreza prispevku Unije k upravičenim stroškom, ki jih je upravičenec dejansko imel z izvajanjem ukrepa. Za ukrepe, v okviru katerih imajo nepovratna sredstva obliko povračila določenega deleža upravičenih stroškov, bodo zagotovljena dodatna pojasnila za izračun dobička

  • 3. V državah članicah je v nacionalni zakonodaji o DDV prevedena direktiva o DDV (2006/112/ES).
  • 4. Glej člen 13(1) Direktive.