Kazalo
Iskanje po vodniku

Strateška partnerstva na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine

Kakšni so cilji in prednostne naloge strateškega partnerstva?

Namen strateških partnerstev je podpirati razvoj, prenos in/ali izvajanje inovativnih praks ter izvajanje skupnih pobud za spodbujanje sodelovanja, vzajemnega učenja in izmenjav izkušenj na evropski ravni.

Glede na cilje in sestavo strateškega partnerstva obstajata dve vrsti projektov:

Strateška partnerstva za inovacije:

Projekti bodo razvijali inovativne rezultate in/ali si intenzivno prizadevali razširjati in uporabljati obstoječe in na novo proizvedene rezultate ali inovativne ideje. Prijavitelji lahko zaprosijo za namenski proračun za intelektualne rezultate in multiplikativne dogodke, zato da se neposredno odgovori na inovacijski vidik ukrepa. Ta vrsta projektov je odprta za vsa področja izobraževanja, usposabljanja in mladine.

 

Strateška partnerstva za izmenjavo dobrih praks:

Glavni cilj je organizacijam omogočiti, da razvijejo in krepijo mreže, povečajo zmogljivosti za delovanje na mednarodni ravni ter primerjajo in delijo ideje, prakse in metode. Izbrani projekti lahko tudi privedejo do otipljivih rezultatov in pričakuje se, da bodo razširjali rezultate svojih aktivnosti, čeprav na način, ki je sorazmeren z namenom in obsegom projekta. Ti rezultati in aktivnosti se sofinancirajo iz standardnega proračuna za vodenje in izvajanje projektov. Strateška partnerstva s področja visokošolskega izobraževanja ne podpirajo te vrste projektov.Poleg tega je mogoče v okviru te vrste partnerstev uresničiti nekatere posebne oblike strateškega partnerstva:

  • Partnerstva za izmenjavo med šolami: v tej vrsti strateškega partnerstva lahko sodelujejo le šole. Projekti lahko s pomočjo priložnosti za mobilnost za učence/dijake in osebje sodelujočim šolam pomagajo, da se razvijejo kot organizacije in izboljšajo svojo zmožnost delovanja v mednarodnih projektih. Poleg tega se zelo spodbuja združevanje mobilnosti in izmenjav z virtualnim sodelovanjem prek programa eTwinning.
  • Transnacionalne mladinske pobude: namen teh strateških partnerstev na področju mladine je spodbujanje družbene predanosti in podjetniškega duha med mladimi. Posebna značilnost te oblike strateškega partnerstva je, da mladinske pobude sprožijo, vzpostavijo in izvajajo mladi sami.

Več informacij o značilnostih teh posebnih oblik projektov najdete v poglavju „Posebne oblike strateških partnerstev“.

 

Ne glede na področje, na katero projekt vpliva, lahko v strateških partnerstvih sodeluje katera koli organizacija, ki je dejavna na katerem koli področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ali v drugih socialno-ekonomskih sektorjih, in organizacije, ki izvajajo interdisciplinarne aktivnosti na različnih področjih (npr. lokalni in regionalni organi, centri za priznavanje in potrjevanje, gospodarske zbornice, trgovinske organizacije, centri za usmerjanje, kulturne organizacije). Glede na prednostno nalogo in cilje projekta bi v strateška partnerstva moral biti vključen najustreznejši in najbolj raznolik nabor partnerjev, da lahko ustvarijo vzajemne koristi na podlagi različnih izkušenj, profilov in specifičnega strokovnega znanja ter pomembne in visokokakovostne rezultate projekta.

Za pridobitev sredstev morajo strateška partnerstva obravnavati (a) vsaj eno prečno prednostno nalogo ali (b) vsaj eno posebno prednostno nalogo, ki je pomembna za področje izobraževanja, usposabljanja in mladine, na katerem je učinek največji, kot je opisano v nadaljevanju. Med temi prednostnimi nalogami lahko nacionalne agencije večjo veljavo pripišejo tistim, ki so še posebno pomembne v njihovem nacionalnem okviru („Evropske prednostne naloge v nacionalnem okviru“). Nacionalne agencije morajo morebitne prijavitelje ustrezno obveščati prek svojih uradnih spletišč. 

 

Prečne prednostne naloge:

  • Podpora posameznikom pri pridobivanju in razvoju osnovnih znanj in ključnih kompetenc1, da se spodbuja zaposljivost, kot tudi sodelovanje v državljanskem in družbenem življenju; v hitro spreminjajočem se svetu to med drugim vključuje jezikovna znanja, podjetniško miselnost, kritično mišljenje in kreativnost, kot tudi napredne veščine na področjih, ki so strateškega pomena za pametni ekonomski in družbeni razvoj. Ta prioriteta bo med drugim vključevala ukrepe za: razvoj partnerstev med izobraževalnimi institucijami, podjetji in posredniškimi organi; podporo izobraževanju na delovnem mestu; izboljšanje kakovosti in učinkovitosti izkušenj učne mobilnosti; podporo učinkovitemu in inovativnemu pedagoškemu, učnemu, ocenjevalnemu in učnemu okolju; uvajanje pristopov, ki temeljijo na kompetencah in ocenjevanje njihove kakovosti, vpliva in relevantnosti; spodbujanje interdisciplinarnega sodelovanja na področju znanosti, tehnologije, inženiringa, umetnosti in matematike (STE(A)M, science, technology, engineering, arts and maths); podporo razvoju nacionalnih in meddržavnih sektorskih spretnosti. To lahko prispeva k višji kakovosti izobraževanja in usposabljanja in podpira prepustnost med različnimi potmi izobraževanja in usposabljanja.
  • Socialno vključevanje: prednost bodo imeli ukrepi, ki pomagajo obravnavati raznolikost in spodbujajo – zlasti z inovativnimi in celostnimi pristopi – posvajanje skupnih vrednot, enakost, vključno z enakostjo spolov, nediskriminacija in socialno vključevanje, vključno za posameznike z zdravstvenimi težavami, prek aktivnosti na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa. Program bo podpiral projekte, ki so namenjeni spodbujanju družbenih, državljanskih in medkulturnih kompetenc, spletne varnosti in digitalnega dobrega počutja in borbi proti diskriminaciji, razlikovanju, rasizmu, ustrahovanju (vključno s spletnim ustrahovanjem), nasilju, lažnim novicam in drugim oblikam napačnih informacij na spletu. Program bo tudi podpiral in ocenjeval nove pristope k zmanjševanju razlik pri dostopu in uporabi digitalnih tehnologij v formalnem in neformalnem izobraževanju. Posebna pozornost bo namenjena obravnavanju razlik med spoloma in dostopu in uporabi digitalnih tehnologij ter študiju in zaposlovanju žensk na področju IKT.
  • Odprto izobraževanje in inovativne prakse v digitalnem obdobju: prednost bodo imeli ukrepi, ki spodbujajo inovativno pedagogiko in metode učenja, izobraževanja in ocenjevanja ter podporo izobraževalnemu osebju in udeležencem v izobraževanju pri uporabi digitalne tehnologije na kreativne, sodelovalne in učinkovite načine2. Prednost bodo imele podporne institucije za izobraževanje in usposabljanje na področju digitalnih tehnologij, kot to določa Evropski okvir za digitalno kompetentne izobraževalne organizacije3
  • Podpora izobraževalnemu osebju: prednost bodo imeli ukrepi, ki utrjujejo angažiranje, izbiro in profesionalni razvoj pedagogov (npr. učiteljev, vodij usposabljanj, profesorjev, tutorjev, mentorjev, trenerjev), mladinskih delavcev, izobraževalnih vodij (npr. ravnateljev, rektorjev, vodij oddelkov) in podpornega osebja (npr. asistentov, kariernih svetovalcev, kadrovskih specialistov v podjetjih) kot tudi ukrepom, ki podpirajo visoko kakovostno poučevanje in locenjevanje učencev. To vključuje profesionalni razvoj na področjih, kot so komunikacija, sodelovanje in izmenjave med izobraževalnim osebjem, povezovanje izobraževanja z raziskavami in inovacijami, izobraževanje na delovnem mestu in neformalno učenje, obravnavanje zgodnjega opuščanja šolanja, podpora učencem iz okolij z manj možnostmi in obravnavanje kulturne in jezikovne raznolikosti.
  • Preglednost in priznavanje spretnosti in kvalifikacij: prednost bodo imeli ukrepi, ki spodbujajo učno mobilnost in mobilnost delovne sile ter olajšujejo prehode med različnimi ravnmi in vrstami izobraževanja in usposabljanja, med izobraževanjem/usposabljanjem in svetom dela ter med različnimi zaposlitvami. Prednost bodo imeli ukrepi, ki omogočajo in spodbujajo samodejno medsebojno priznavanje, preglednost in primerljivost kvalifikacij in učnih izidov, vključno z zagotavljanjem boljših storitev in informacije/usmerjanje v zvezi s spretnostmi in kvalifikacijami. To vključuje spodbujanje inovativnih rešitev za izboljšanje priznavanja in podpiranje potrjevanja – na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski/mednarodni ravni – kompetenc, pridobljenih s priložnostnim in neformalnim učenjem, vključno z uporabo digitalnih značk in tehnologij veriženja blokov.
  • Trajnostno vlaganje, kakovost in učinkovitost izobraževanja, usposabljanja in mladinskih sistemov: prednost bodo imeli ukrepi, ki podpirajo uvedbo investicijskega načrta za Evropo, vključno s spodbujanjem modelov financiranja, ki privabljajo zasebne akterje in kapital, kot je jamstvena shema za študentska posojila; podpora razvoju politik in reform, ki temeljijo na dejstvih in imajo namen zagotoviti bolj učinkovito kakovostno izobraževanje in usposabljanje; raziskovanje inovativnih možnosti za zagotavljanje trajnostnega vlaganja v izobraževanje, usposabljanje in mladino, vključno s financiranjem in delitvijo stroškov na podlagi dosežkov, kot je to primerno.
  • Družbena in izobraževalna vrednost evropske kulturne dediščine ter njen prispevek k ustvarjanju delovnih mest, gospodarski rasti in socialni koheziji: prednost bodo imeli ukrepi, ki prispevajo k ozaveščanju o pomembnosti evropske kulturne dediščine prek izobraževanja, vseživljenjskega učenja, priložnostnega in neformalnega učenja, mladine in športa, vključno z ukrepi, ki podpirajo razvoj spretnosti, socialno vključevanje, kritično razmišljanje in udeležbo mladih. Spodbujali se bodo novi participativni in medkulturni pristopi k dediščini ter izobraževalne pobude za omogočanje medkulturnih dialogov med učitelji in učenci že od zgodnjih let.

 

 

Prednostne naloge na posameznih področjih 

Na področju visokošolskega izobraževanja bodo imeli prednost ukrepi, ki spodbujajo internacionalizacijo in mobilnost, kot tudi povezave med izobraževanjem, raziskavami in inovacijami, v skladu z izzivi, opredeljenimi  v prenovljeni agendi EU za posodobitev visokega šolstva, priporočilom Sveta o spremljanju diplomantov, sporočilom o Krepitev evropske identitete z izobraževanjem in kulturo in Akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje:

 
  • Spodbujanje internacionalizacije, med drugim s samodejnim medsebojnim priznavanjem kvalifikacij in učnih izidov in podporo visokošolskim institucijam pri uveljavljanju bolonjskih načel in orodij za spodbujanje mobilnosti za vse in razvoj uspešnega evropskega izobraževalnega prostora;
  • Obravnava vrzeli in neusklajenosti v spretnostih z: a) podporo novim inovativni pedagogiki za oblikovanje in razvoj učnih načrtov za učne izide, ki izpolnjujejo izobraževalne potrebe študentov, hkrati pa so tudi relevantni za trg dela in družbene potrebe, med drugim tudi prek odprtega, mešanega in multidisciplinarnega učenja in učenja na delovnem mestu; da se omogoči bolj fleksibilno učenje, poveča raznolikost tečajev in razvije digitalne kompetence izobraževalnega osebja in študentov; b) aktivnostmi za večjo uvedbo področij, na katerih obstaja pomanjkanje spretnosti in izboljšanje karierne orientacije; c) aktivnostmi, ki podpirajo pridobivanje prenosljivih, podjetniških in digitalnih znanj in veščin;
  • Spodbujanje in nagrajevanje odličnosti pri poučevanju in razvoju spretnosti, vključno z: a) spodbujanjem učinkovitih struktur spodbujanja in kadrovskih politik na nacionalni in institucionalni ravni; b) spodbujanjem usposabljanja akademikov in izmenjave dobrih praks (na primer prek platform za sodelovanje) na področju novih in inovativnih pedagoških pristopov, vključno z multidisciplinarnimi pristopi, novimi učnimi načrti ter načini podajanja in ovrednotenja; c) omogočanjem institucijam, da zagotovijo večjo raznolikost (spletnih) tečajev rednim in izrednim študentom ter za vseživljenjsko učenje; d) povezovanje izobraževanja z raziskovanjem in inovacijami, spodbujanje podjetniškega, odprtega in inovativnega visokošolskega sektorja in spodbujanje partnerstva na področju izobraževanja in poučevanja s komercialnimi in nekomercialnimi partnerji v zasebnem sektorju;
  • Oblikovanje vključujočih sistemov visokošolskega izobraževanja, ki so povezani z bližnjo skupnostjo, z večjo pravičnostjo pri dostopu in sodelovanju in izpolnjevanju kvot za manj zastopane in depriviligirane skupine in begunce; razvoj, testiranje in uveljavljanje fleksibilnih in modularno oblikovanih tečajev (izredni študij, študij prek spleta ali kombinirano učenje); spodbujanje državljanske in družbene odgovornosti študentov, raziskovalcev in univerz in priznavanje prostovoljskega dela in dela v korist skupnosti pri študijskih rezultatih;
  • Konsolidacija in izboljšanje ugotavljanja dejstev o visokem izobraževanjem z merjenjem učinkovitosti visokošolskih politik, sistemov in posameznih institucij; ugotavljanje dejstev o potrebah po znanjih v gospodarstvu in družbi z napovedovanjem spretnosti, spremljanjem diplomantov in napovedovalnimi študijami, vključno s podporo nadaljnjemu razvoju sistemov za spremljanje diplomantov v državah programa, kar je v skladu s Priporočilom Sveta o spremljanju diplomantov in izboljšanju dostopnosti primerljivih podatkov o dosežkih diplomantov v okviru Evrope;
  • Spodbujanje učinkovitih in uspešnih modelov financiranja na ravni sistema in modelov upravljanja ter nagrajevanje dobrega poučevanja, inovacij in pomembnosti za skupnost;
  • Podpora uvedbi študentske izkaznice EU za poenostavitev in olajšanje mobilnosti študentov v Evropi ter bistveno zmanjšanje administrativne obremenitve, kar zadeva čas, stroške in delo z vpisom; zagotovitev varnega prenosa podatkov o študentih med visokošolskimi institucijami, vse od sprejema in izbora študentov do priznavanja kreditnih točk ECTS, pri čemer se v celoti upošteva varovanje osebnih podatkov.
 

Na področju šolskega izobraževanja bodo imeli prednost naslednji ukrepi:

 
  • Krepitev profila učiteljskih poklicev, vključno predvsem z učitelji, vodstvenimi delavci in izobraževalci učiteljev, na primer z ukrepi: narediti poklic privlačnejši in bolj raznolik; okrepiti izbor, zaposlovanje in ovrednotenje; okrepiti poklicni razvoj učiteljev in njegove različne faze neprekinjeno povezati; omogočanje mobilnosti učiteljev; podpora učiteljem pri uvajanju sodelovalnih in inovativnih praks ter novih metod ocenjevanja; krepitev vodenja v izobraževanju, vključno s porazdeljenim vodenjem na šoli in vodenjem učiteljev. 
  • Spodbujanje celostnega pristopa pri poučevanju jezikov in učenju, oblikovanje večje jezikovne raznolikosti v šolah, na primer prek: spodbujanja zgodnjega učenja jezika in zavedanja jezika; možnosti dvojezičnega poučevanja, še posebej na mejnih območjih in/ali na območjih, kjer prebivalci uporabljajo več kot en jezik; prevladujoče usmeritve v uporabo novih tehnologij kot podpore učenja jezikov; podpiranje integracije učenja jezikov v učne načrte.
  • Obravnavanje zgodnjega opuščanja šolanja in prikrajšanosti ter omogočanje uspeha vsem učencem, vključno z otroki z migrantskim ozadjem, na primer prek: krepitve sodelovanja med vsemi akterji v šolah ter z družinami in drugimi zunanjimi deležniki; izboljšanja prehoda med različnimi ravnmi izobraževanja; podpiranja mreženja šol, ki spodbujajo sodelovalne in celovite pristope k poučevanju in učenju; izboljšanja evalvacije in zagotavljanja kakovosti.
  • Povečevanje dostopnosti do dosegljivega in visoko kakovostnega zgodnjega izobraževanja in nege in krepitev kakovosti sistemov in preskrbe, da se spodbudi starosti primeren razvoj otrok, da dosegajo boljše učne izide in da se zagotovi dober začetek izobraževanja za vse, zlasti, na primer: z izboljšanjem okvira EU za kakovost; zagotavljanjem, da se koristi predšolske vzgoje prenašajo na druge stopnje izobraževanja ter razvoj novih modelov uvajanja, upravljanja in financiranja.
  • Oblikovanje kapacitet za organizacijo in priznavanje obdobij učenja v tujini , vključno s priznavanjem formalne izobrazbe in prečnih kompetenc, ki se razvijajo prek neformalnega in priložnostnega učenja, na primer prek: razvoja in razširjanja orodij in mehanizmov za priznavanje; delitve in spodbujanja najboljših praks; oblikovanja administrativnih kapacitet šol v podporo sodelovanju učencev v mednarodnih projektih in vrstniških izmenjavah; zagotavljanja primernih varnostnih standardov za dijake, ki sodelujejo v mednarodni mobilnosti; in vzpostavljanja trajnih partnerstev med organizacijami, ki organizirajo čezmejne izobraževalne izmenjave v splošnem izobraževanju.

 

Na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (tako začetnega kot nadaljevalnega) bodo imeli prednost naslednji ukrepi:

 
  • Razvoj partnerstev v podporo vzpostavitvi in uveljavitvi strategij za internacionalizacijo izvajalcev PIU4, s ciljem oblikovanja potrebnih podpornih mehanizmov ter pogodbenih okvirov za spodbujanje kakovostne mobilnosti osebja in dijakov v PIU5, vključno s priznavanjem njihovih učnih izidov; razvoj študentskih podpornih storitev za spodbujanje internacionalizacije in mobilnosti dijakov PIU prek ukrepov, ki so namenjeni informiranju, motiviranju, pripravi in omogočanju socialnega vključevanja dijakov PIU v državi gostiteljici, pri čemer se krepi medkulturna zavest in aktivno državljanstvo;
  • Razvoj partnerstev, ki so namenjena spodbujanju izobraževanja na delovnem mestu v vseh oblikah in še posebej uveljavitev priporočila Sveta o evropskem okviru za kakovostno in učinkovito vajeništvo6. Ta partnerstva so lahko tudi namenjena razvoju novih izobraževalnih vsebin in skupnih kvalifikacij PIU, ki združujejo obdobja izobraževanja na delovnem mestu, vključno s priložnostmi za uporabo znanja v dejanskih situacijah na delovnem mestu, pri čemer se, kadar je mogoče, vključuje izkušnje mednarodne mobilnosti;
  • Izboljšanje kakovosti v PIU z vzpostavitvijo povratnih informacij za prilagoditev ponudbe PIU, vključno z vzpostavitvijo ali preskušanjem ureditev za spremljanje dijakov, ki so zaključili šolanje, kot del sistema za zagotavljanje kakovosti, v skladu s priporočilom Sveta o spremljanju dijakov, ki so zaključili šolanje, in priporočilom Evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET)7;
  • Spodbujanje dostopa do izobraževanja in usposabljanja za vse prek nadaljevalnega PIU, s posebnim poudarkom na nizkokvalificiranih posameznikih, še posebej s povečanjem kakovosti, ponudbe in dostopnosti nadaljevalne PIU, potrjevanjem neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja, spodbujanjem izobraževanja na delovnem mestu, zagotavljanjem učinkovitih in celovitih svetovalnih storitev in fleksibilnih in prepustnih izobraževalnih poti; vključuje razvoj partnerstev med mikro, majhnimi in srednje velikimi podjetji in ponudniki PIU, z namenom spodbujanja centrov skupnih kompetenc, izobraževalnih omrežij, zbiranjem virov in zagotavljanjem začetnega in/ali nadaljevalnega usposabljanja njihovega osebja;
  • Nadaljnje utrjevanje ključnih kompetenc v začetnem in nadaljevalnem PIU (še posebej bralna, matematična in digitalna pismenost ter tuji jeziki), vključno s skupnimi metodologijami za uvajanje teh kompetenc v učne načrte, kot tudi za pridobivanje, podajanje in ocenjevanje učnih izidov teh učnih načrtov;
  • Podpiranje uvedbe inovativnih pristopov in digitalnih tehnologij za poučevanje in izobraževanje, kot je navedeno v Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje, vključno z učinkovito rabo orodja za samorefleksijo SELFIE v podporo celovitemu pristopu k inovacijam in uporabi digitalnih tehnologij za pedagoške, administrativne, tehnične in organizacijske spremembe;
  • Uvedba sistematičnih pristopov k začetnemu in stalnemu strokovnemu razvoju učiteljev, vodij usposabljanja in mentorjev PIU v šolah in delovnem okolju (vključno z vajeništvom), vključno z razvojem učinkovitega digitalnega, odprtega in inovativnega izobraževanja in pedagogike, kot tudi praktičnih orodij;
  • Razvoj trajnega partnerstva za vzpostavitev in/ali nadaljnji razvoj organiziranja državnih, regionalnih in področnih tekmovanj v znanju, kot obliki povečevanja privlačnosti in odličnosti v PIU. Ta partnerstva lahko razvijajo in podpirajo ureditev za pripravo, usposabljanje in udeležbo dijakov in osebja PIU na mednarodnih, državnih, regionalnih in področnih tekmovanj iz znanja, v tesnem sodelovanju s podjetji, ponudniki PIU, zbornicami in drugimi relevantnimi deležniki.
 
 
Na področju izobraževanja odraslih bodo v skladu s prednostnimi nalogami ET 2020/Evropskega programa za izobraževanje odraslih8 in Priporočilom Sveta "Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle", prednost imeli naslednji ukrepi:
 
  • Izboljšanje in razširitev nabora priložnosti za visokokakovostno učenje, ki so prilagojene potrebam posameznih nizko usposobljenih ali nizkokvalificiranih odraslih, tako da ti izboljšajo bralno, matematično in digitalno pismenost ter ključne kompetence in/ali pridobijo višje kvalifikacije, vključno s potrjevanjem spretnosti, pridobljenih s priložnostnim in neformalnim učenjem, ali pridobijo višje kvalifikacije;
  • Podpora vzpostavitvi in dostopu do poti nadgrajevanja znanja z omogočanjem prepoznavanja in presejanja spretnosti, ponudbo izobraževanja, ki je prilagojeno izobraževalnim potrebam posameznika, priznavanjem fleksibilnih načinov učenja (npr. množični odprti spletni tečaji – MOST oz. MOOC (Massive Open Online Courses)) in prek potrjevanja spretnosti, pridobljenih prek neformalnega in priložnostnega učenja;
  • Povečanje povpraševanja po izobraževanju in pristopa k izobraževanju z učinkovitimi strategijami doseganja, usmerjanja in motiviranja, ki nizko usposobljene ali nizkokvalificirane odrasle spodbudijo k razvoju in izboljšanju bralne, matematične in digitalne pismenosti in drugih ključnih kompetenc in/ali pridobivanju višjih kvalifikacij;
  • Širjenje in razvoj kompetenc izobraževalnega in drugega osebja, ki podpira odrasle udeležence v izobraževanju, še zlasti motiviranje odraslih, da sodelujejo v izobraževanju in učinkovito pridobivanje bralne, matematične in digitalne pismenosti nizko usposobljenih ali nizkokvalificiranih odraslih, vključno z učinkovito rabo digitalnih tehnologij za izboljšanje izobraževalne izkušnje;
  • Razvoj mehanizmov za spremljanje učinkovitosti politik izobraževanja odraslih ali za sledenje in spremljanje napredka učečih se odraslih.
 

Na področju mladine bodo v skladu s predlagano strategijo EU za mlade 2019-2027 prednost imeli:

 

  • Projekti, ki prispevajo k programu mladinskega dela EU s kakovostjo, inovacijami in priznavanjem mladinskega dela. Prednost bodo imeli projekti, ki
    • podpirajo krepitev zmogljivosti mladinskih delavcev in na področju mladinskega dela; 
    • podpirajo mladinske delavce pri razvoju in izmenjavi učinkovitih metod pri doseganju marginaliziranih skupin mladih, preprečevanju rasizma in nestrpnosti med mladimi ter obravnavi tveganj, priložnosti in posledic digitalizacije; 
    • spodbujajo vključevanje in zaposljivost mladih z manj priložnostmi (vključno z mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo), s posebnim poudarkom na mladih, ki jim grozi marginalizacija, in mladih z migrantskim ozadjem, vključno z novoprispelimi priseljenci in mladimi begunci;
    • spodbujajo medkulturni dialog ter krepijo znanje in sprejemanje raznolikosti v družbi; 
    • odpirajo mladinsko delo za medsektorsko sodelovanje in omogočajo večje sinergije na vseh področjih ukrepov na področju mladih; 
    • olajšujejo prehod mladih iz obdobja mladosti v odraslost, zlasti vključitev na trg dela; razvijajo njihove kompetence, določajo standarde kakovosti ter etične in poklicne kodekse; 
    • krepijo povezave med politiko, raziskavami in prakso; spodbujajo boljše poznavanje položaja mladih in mladinskih politik, priznavanje in potrjevanje mladinskega dela ter priložnostnega in neformalnega učenja na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni; 
  • Spodbujajo projekte, usmerjene k angažiranju, povezovanju in opolnomočenju mladih. Prednost bodo imeli projekti, ki krepijo medsektorsko sodelovanje z omogočanjem večjih sinergij med vsemi področji ukrepov v zvezi z mladino, pri čemer je posebna pozornost namenjena dostopu do pravic, avtonomiji, udeležbi – vključno z elektronsko udeležbo – in aktivnemu državljanstvu mladih, zlasti tistih, ki jim grozi socialna izključenost, s projekti, ki:
    • spodbujajo večjo udeležbo vseh mladih v demokratičnem in državljanskem življenju v Evropi, vključno v povezavi z evropskimi volitvami leta 2019; 
    • širijo in poglabljajo politično in družbeno udeležbo mladih na lokalni, regionalni, nacionalni, evropski ali globalni ravni; 
    • spodbujajo prostovoljstvo med mladimi; 
    • povečujejo socialno vključenost vseh mladih ob upoštevanju temeljnih evropskih vrednot; 
    • spodbujajo raznolikost, medkulturni in medverski dialog ter skupne vrednote svobode, strpnosti in spoštovanja človekovih, socialnih in ekonomskih pravic; 
    • spodbujajo kritično mišljenje in medijsko pismenost med mladimi za utrditev demokracije in borbo proti manipuliranju, propagandi in lažnim novicam;
    • krepijo njihov smisel mladih za pobudo, zlasti na družbenem področju;
    • omogočajo mladim, da se povežejo z izvoljenimi oblikovalci politik, javnimi upravami, interesnimi skupinami, organizacijami civilne družbe ali posameznimi državljani v okviru katerega koli političnega ali družbenega procesa, ki vpliva na njihova življenja, jim izrazijo svoje mnenje in vplivajo nanje;
  • Spodbujanje podjetniškega izobraževanja, socialnega podjetništva in neprofitnih dejavnosti med mladimi. Prednost bodo imeli projekti v obliki transnacionalnih mladinskih pobud, ki skupinam mladih omogočajo, da zamisli vpeljejo v prakso, tudi prek socialnih podjetij, za spopadanje z izzivi in težavami, ugotovljenimi v njihovem vsakdanu.

 

Katere aktivnosti so podprte v strateškem partnerstvu?

V življenjskem ciklu projektov in glede na vrsto strateškega partnerstva se lahko v okviru projektov običajno izvede širok nabor aktivnosti, na primer:

  • aktivnosti, ki krepijo sodelovanje in mreženje organizacij;
  • preskušanje in/ali izvajanje inovativnih praks na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine;
  • aktivnosti, ki olajšajo priznavanje in potrjevanje znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih s formalnim, neformalnim in priložnostnim učenjem;
  • aktivnosti sodelovanja med regionalnimi organi za spodbujanje razvoja sistemov na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine ter njihovega vključevanja v ukrepe za lokalni in regionalni razvoj;
  • aktivnosti za podporo učečim se, ki imajo posebne potrebe, da zaključijo izobraževanje in da se jim olajša prehod na trg dela, vključno s preprečevanjem segregacije in diskriminacije v izobraževanju za marginalizirane skupnosti;
  • aktivnosti za boljšo pripravljenost ter uporabo strokovnjakov na področju izobraževanja in usposabljanja za izzive, povezane z enakostjo, raznolikostjo in vključevanjem, v učnem okolju;
  • aktivnosti spodbujanja integracije beguncev, prosilcev za azil in novoprispelih migrantov ter ozaveščanja glede begunske krize v Evropi;
  • mednarodne pobude, ki podpirajo podjetniško naravnanost in spretnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva in podjetništva (vključno s socialnim podjetništvom), ki jih skupaj izvajata dve ali več skupin mladih iz različnih držav.

 

Strateška partnerstva lahko organizirajo tudi mednarodne aktivnosti učenja, poučevanja in usposabljanja za posameznike, če te prispevajo dodano vrednost pri doseganju ciljev projekta. Nekatere od teh aktivnosti so še posebno relevantne na enem ali več področjih izobraževanja, usposabljanja in mladine, kot je navedeno v spodnji preglednici. Za podrobnejši opis podprtih aktivnosti glej Prilogo I.

Vrsta aktivnosti

Posebno relevantna za

kombinirana mobilnost učečih se

vsa področja izobraževanja, usposabljanja in mladine

kratkotrajne izmenjave skupin učencev/dijakov

šolsko izobraževanje, PIU

intenzivni študijski programi

visokošolsko izobraževanje

dolgotrajna učna mobilnost učencev/dijakov

šolsko izobraževanje

dolgotrajna mobilnost za poučevanje ali usposabljanje

visokošolsko izobraževanje, PIU, šolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih

dolgotrajna mobilnost mladinskih delavcev

mladina

kratkotrajna skupna usposabljanja osebja

vsa področja izobraževanja, usposabljanja in mladine

 

Kdo lahko sodeluje v strateškem partnerstvu?

Praviloma so strateška partnerstva namenjena sodelovanju med organizacijami s sedežem v državah Programa. Vendar lahko organizacije iz partnerskih držav sodelujejo v strateškem partnerstvu kot partnerice (ne kot prijaviteljice), če njihova udeležba k projektu prispeva bistveno dodano vrednost.

Poleg organizacij, ki formalno sodelujejo v projektu in prejemajo sredstva EU, lahko strateška partnerstva vključujejo tudi pridružene partnerje iz javnega ali zasebnega sektorja, ki prispevajo k izvajanju določenih projektnih nalog/aktivnosti ali podpirajo razširjanje in trajnost projekta. Za vprašanja glede upravljanja sporazuma se pridruženi partnerji ne štejejo za partnerje pri projektu in ne prejemajo sredstev. Vendar morata biti njihova vključenost in vloga v projektu ter različnih aktivnostih jasno opisani.

 

Kakšna so merila za oceno strateškega partnerstva?

V nadaljevanju so navedena formalna merila, ki jih mora izpolniti strateško partnerstvo za upravičenost do nepovratnih sredstev Erasmus+:

 

Splošna merila za upravičenost

Upravičene sodelujoče organizacije

Sodelujoča organizacija je lahko katera koli javna ali zasebna organizacija s sedežem v državi Programa ali kateri koli partnerski državi sveta (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

Taka organizacija je lahko na primer:

  • visokošolska institucija;
  • šola/institucija/center za izobraževanje (na kateri koli ravni, od predšolskega do srednješolskega izobraževanja, vključno s poklicnim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih);
  • neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija;
  • javno ali zasebno malo, srednje ali veliko podjetje (vključno s socialnimi podjetji);
  • javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
  • socialni partner ali drug predstavnik sveta dela, tudi gospodarske zbornice, industrijske zbornice, obrtniška/poklicna združenja in sindikati;
  • raziskovalni inštitut;
  • fundacija;
  • medpodjetniški center za usposabljanje;
  • podjetja, ki zagotavljajo skupna usposabljanja (usposabljanja v sodelovanju z drugimi);
  • kulturna organizacija, knjižnica, muzej;
  • organ, ki zagotavlja karierno orientacijo, poklicno svetovanje in storitve informiranja;
  • organ, ki potrjuje znanje, spretnosti in kompetence, pridobljene z neformalnim in priložnostnim učenjem;
  • evropska mladinska nevladna organizacija;
  • skupina mladih, ki je dejavna na področju mladinskega dela, vendar ne nujno v okviru mladinske organizacije (tj. neformalna skupina mladih)9.

Visokošolske institucije s sedežem v državi Programa morajo biti nosilke veljavne Listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE). Listina ECHE ni zahtevana za sodelujoče visokošolske institucije iz partnerskih držav, vendar bodo te morale sprejeti njena načela.

Kdo se lahko prijavi?

Prijavitelj je lahko katera koli sodelujoča organizacija s sedežem v državi Programa. Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, ki so vključene v projekt.

Število in profil sodelujočih organizacij

Strateško partnerstvo je mednarodno in vključuje vsaj tri organizacije iz treh različnih držav Programa. Ni omejenega števila sodelujočih organizacij. Vendar so proračunska sredstva za vodenje in izvajanje projektov omejena navzgor (znesek enakovreden desetim sodelujočim organizacijam). Ob oddaji vloge za nepovratna sredstva morajo biti opredeljene vse sodelujoče organizacije.

Izjemoma veljajo drugačna pravila za naslednja strateška partnerstva:
  • strateška partnerstva na področju mladine morajo vključevati vsaj dve organizaciji iz dveh različnih držav Programa;
  • partnerstva za izmenjavo med šolami morajo vključevati vsaj dve in največ šest šol iz vsaj dveh različnih držav Programa10.

Kraji izvajanja aktivnosti

Vse aktivnosti strateškega partnerstva se morajo izvajati v državah organizacij, ki sodelujejo v projektu. Aktivnosti učenja, poučevanja in usposabljanja za učeče se in dolgotrajne aktivnosti za osebje je mogoče organizirati le v državah Programa.
Poleg tega lahko, če je to upravičeno glede na cilje ali izvajanje projekta: 
  • aktivnosti potekajo tudi na sedežu institucije Evropske unije, čeprav v projektu ni sodelujočih organizacij iz države, ki gosti institucijo11
  • v državi katerega koli pridruženega partnerja, ki sodeluje v strateškem partnerstvu, potekajo multiplikativni dogodki.

Trajanje projekta

  • Partnerstva na področju visokošolskega izobraževanja: od 24 do 36 mesecev;
  • partnerstva na področju PIU, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih: od 12 do 36 mesecev12;
  • partnerstva na področju mladine: od 6 do 36 mesecev.

Trajanje mora biti izbrano ob prijavi na podlagi cilja projekta in vrste aktivnosti, ki so načrtovane v tem času.

V izjemnih primerih se lahko trajanje strateškega partnerstva na prošnjo upravičenca in s soglasjem nacionalne agencije podaljša za največ šest mesecev, če skupno trajanje ni daljše od treh let. V tem primeru se znesek skupnih nepovratnih sredstev ne spremeni. V vseh primerih pa se morajo projekti zaključiti najpozneje do 31. avgusta 2022.

Kje se prijaviti?

Pri nacionalni agenciji v državi, kjer ima organizacija prijaviteljica sedež13. Na en rok lahko en konzorcij partneric odda samo eno vlogo in pri samo eni nacionalni agenciji.

Kdaj se prijaviti?

 

  • Partnerstva na področju visokošolskega izobraževanja, PIU, šolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih:
    • prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 21. marca do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. septembrom in 31. decembrom istega leta.

 

  • Partnerstva na področju mladine: prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do:
    • 5. februarja do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. junijem in 30. septembrom istega leta;
    • 30. aprila do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. septembrom istega leta in 31. januarjem naslednjega leta;
    • 1. oktobra do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo med 1. februarjem in 31. majem naslednjega leta.

 

Za strateška partnerstva na področju mladine: za vsakega od treh rokov se lahko nacionalne agencije odločijo, ali bodo organizirale rok za obe vrsti strateških partnerstev (tj. podpora inovacijam in podpora izmenjavam dobrih praks) ali rok samo za eno vrsto projektov. Prijavitelje pozivamo, naj za natančnejše informacije obiščejo spletišče svoje nacionalne agencije.

Kako se prijaviti?

Za podrobnosti o postopku prijave glej del C tega vodnika.

 

Dodatna merila za upravičenost

Če strateško partnerstvo predvideva katero od naslednjih mednarodnih aktivnosti učenja, poučevanja in usposabljanja, je treba upoštevati še ustrezna dodatna merila za upravičenost:

Kratkotrajna skupna usposabljanja osebja

Upravičeni udeleženci

Profesorji, učitelji, vodje usposabljanja ter izobraževalno in administrativno osebje14, ki dela v sodelujočih organizacijah v državah Programa in partnerskih državah. Mladinski delavci iz držav Programa in partnerskih držav.

Trajanje aktivnosti Od 3 dni do 2 mesecev; dnevi poti niso zajeti
Intenzivni študijski programi

Upravičeni udeleženci

  • ​Učeči se: študenti visokošolskih institucij, vpisani v sodelujočo visokošolsko institucijo v državi Programa.
  • Osebje za poučevanje: osebje za poučevanje iz sodelujočih visokošolskih institucij v državah Programa ali partnerskih državah.
  • Povabljeni učitelji: osebje za poučevanje iz nesodelujočih visokošolskih institucij ter strokovnjaki/izvedenci iz podjetij ali drugih organizacij v državah Programa ali partnerskih državah. 

Trajanje aktivnosti

  • Učeči se: od 5 dni do 2 mesecev; dnevi poti niso zajeti 
  • Osebje za poučevanje (vključno s povabljenimi učitelji): od 1 dneva do 2 mesecev; dnevi poti niso zajeti
Kombinirana mobilnost učencev/dijakov, učečih se in mladih (ki združuje kratkotrajno fizično mobilnost in virtualno mobilnost)

Upravičeni udeleženci

  • Vajenci, dijaki v PIU, študenti, vpisani na visokošolsko institucijo15, učeči se odrasli in učenci/dijaki iz sodelujočih organizacij v državah Programa. Mladi iz držav Programa. 
Trajanje aktivnosti Od 5 dni do 2 mesecev; dnevi poti niso zajeti
Kratkotrajne izmenjave skupin učencev (vključno s PIU)
Upravičeni udeleženci Učenci in dijaki PIU katere koli starosti, vpisani na sodelujočo šolo (vključno z organizacijami PIU) v državi Programa, ki jih spremlja šolsko osebje.
Trajanje aktivnosti Od 3 dni do 2 mesecev; dnevi poti niso zajeti
Dolgotrajna mobilnost za poučevanje ali usposabljanje
Upravičeni udeleženci Profesorji, učitelji, vodje usposabljanja ter izobraževalno in administrativno osebje, ki dela v sodelujočih organizacijah v državah Programa.
Trajanje aktivnosti Od 2 do 12 mesecev
Dolgotrajna učna mobilnost učencev/dijakov
Upravičeni udeleženci Učenci/dijaki, stari 14 let ali več in vpisani na sodelujočo šolo v državi Programa. 
Trajanje aktivnosti Od 2 do 12 mesecev
Dolgotrajna mobilnost mladinskih delavcev
Upravičeni udeleženci Mladinski delavci iz držav Programa.
Trajanje aktivnosti Od 2 do 12 mesecev

 

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

 

Merila za dodelitev

V skladu s cilji projekta, sodelujočimi organizacijami, pričakovanim učinkom in drugimi elementi so lahko strateška partnerstva različnih velikosti in temu primerno prilagajajo svoje aktivnosti. Če poenostavimo, ta ukrep sodelujočim organizacijam omogoča, da pridobijo izkušnje v mednarodnem sodelovanju, okrepijo svoje zmogljivosti ter hkrati dosežejo visokokakovostne in inovativne rezultate. Ocena kakovosti projekta bo sorazmerna s cilji sodelovanja in naravo vključenih organizacij.

Projekti bodo ocenjeni z naslednjimi merili:

Ustreznost projekta

(največ 30 točk)

 

Ustreznost predloga v zvezi s:

  • cilji in prednostnimi nalogami ukrepa (glej poglavje „Kakšni so cilji in prednostne naloge strateškega partnerstva?“).
  • Če predlog obravnava prečno prednostno nalogo „vključujoče izobraževanje, usposabljanje in mladi“, bo obravnavan kot zelo ustrezen.
  • Če predlog obravnava eno ali več „evropskih prednostnih nalog v nacionalnem okviru“, kot jih razglasi nacionalna agencija, bo obravnavan kot zelo ustrezen.

V kolikšni meri:

  • predlog temelji na pravi in ustrezni analizi potreb;
  • so cilji jasno opredeljeni in realistični ter obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za sodelujoče organizacije in ciljne skupine;
  • je predlog ustrezen za uresničevanje sinergij med različnimi področji izobraževanja, usposabljanja in mladine;
  • je predlog inovativen in/ali dopolnjuje druge pobude, ki jih že izvajajo sodelujoče organizacije;
  • predlog prispeva dodano vrednost na ravni EU z rezultati, ki jih ne bi bilo mogoče doseči z izvajanjem aktivnosti v samo eni državi.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta

(največ 20 točk)

 

 

  • Jasnost, celovitost in kakovost delovnega programa, vključno z ustreznimi fazami za pripravo, izvajanje, spremljanje, ocenjevanje in razširjanje;
  • usklajenost ciljev projekta in predlaganih aktivnosti;
  • kakovost in izvedljivost predlagane metodologije;
  • obstoj in ustreznost ukrepov za nadzor kakovosti, da se zagotovijo visokokakovostna izvedba projekta, pravočasni zaključek in poraba sredstev v okviru proračuna;
  • v kolikšni meri je projekt stroškovno učinkovit in dodeljuje ustrezna sredstva posameznim aktivnostim;
  • po potrebi uporaba spletnih platform Erasmus+ (tj. eTwinning; EPALE; School Education Gateway) kot orodij za pripravo, izvajanje in nadaljnje spremljanje aktivnosti projekta;
  • partnerstva za izmenjavo med šolami:
    • v kolikšni meri projekti gradijo na prejšnjih ali obstoječih projektih eTwining;
    • v kolikšni meri projekt koristi eTwining v kombinaciji s fizično mobilnostjo za oblikovanje daljših, pogostejših in bogatejših izmenjav med učenci in dijaki ter učitelji iz različnih držav (kombinirana mobilnost).

Če so v projektu predvidene aktivnosti usposabljanja, poučevanja ali učenja:

  • kakovost praktičnih ureditev ter načinov upravljanja in podpore v aktivnostih učenja, poučevanja in usposabljanja;
  • v kolikšni meri so te aktivnosti usklajene s cilji projekta in vključujejo ustrezno število udeležencev;
  • kakovost ureditev za priznavanje in potrjevanje učnih izidov udeležencev v skladu z evropskimi orodji in načeli za preglednost in priznavanje.

Kakovost projektne skupine in dogovorov o sodelovanju

(največ 20 točk)

 

 

  • V kolikšni meri:
  • projekt vključuje ustrezen nabor sodelujočih organizacij, ki se dopolnjujejo in imajo zahtevan profil, izkušnje in strokovno znanje za uspešno izvedbo vseh vidikov projekta;
  • sta iz porazdelitve odgovornosti in nalog razvidna zavezanost in dejavno prispevanje vseh sodelujočih organizacij;
  • projekt vključuje udeležbo organizacij z različnih področij izobraževanja, usposabljanja, mladine in iz drugih socialno-ekonomskih sektorjev, če to velja za vrsto projekta16.

 

  • V kolikšni meri projekt v ukrep vključuje nove udeležence;
  • Za partnerstva za izmenjavo med šolami: v kolikšni meri projekt vključuje šole eTwinning ter zanje ustvarja priložnosti za spodbujanje najboljših praks v eTwinningu in zagotavlja mentorstvo drugim šolam, ki imajo manj izkušenj z eTwinningom;
  • obstoj učinkovitih mehanizmov za koordinacijo in obveščanje med sodelujočimi organizacijami ter drugimi zadevnimi deležniki;
  • kadar je to ustrezno, v kolikšni meri vključenost sodelujoče organizacije iz partnerske države prispeva bistveno dodano vrednost k projektu (če ta pogoj ni izpolnjen, se projekt ne upošteva pri izboru).

Učinek in razširjanje (največ 30 točk)

 

  • Kakovost ukrepov za ocenjevanje rezultatov projekta;
  • morebitni učinek projekta:
  • na udeležence in sodelujoče organizacije med življenjskim ciklom projekta in po njem;
  • na druga področja, poleg organizacij in posameznikov, ki neposredno sodelujejo v projektu, na lokalni, regionalni, nacionalni in/ali evropski ravni;
  • kakovost načrta razširjanja: ustreznost in kakovost ukrepov, katerih cilj je izmenjava rezultatov projekta v sodelujočih organizacijah in drugod;
  • če je ustrezno, v kolikšni meri je v predlogu opisano, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih gradiv, dokumentov in nosilcev podatkov ter kako se bo o njih obveščalo; in predlog ne vsebuje nesorazmernih omejitev;
  • kakovost načrtov za zagotavljanje trajnosti projekta: ali lahko projekt po porabi nepovratnih sredstev EU še naprej dosega učinek in rezultate.

 

Za upoštevanje pri dodeljevanju sredstev morajo predlogi doseči vsaj 60 točk. Poleg tega morajo doseči vsaj polovico vseh možnih točk v vsaki od navedenih kategorij meril za dodelitev (tj. vsaj 15 točk za kategoriji „Ustreznost projekta“ ter „Učinek in razširjanje“; 10 točk za kategoriji „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“ in „Kakovost projektne skupine in dogovorov o sodelovanju“). Predlogi, ki ne obravnavajo vsaj ene prednostne naloge ukrepa, ne bodo financirani.

 

Posebne oblike strateškega partnerstva

Strateška partnerstva podpirajo širok in prilagodljiv nabor aktivnosti za izvajanje visokokakovostnih projektov, spodbujanje razvoja in posodabljanja organizacij ter podporo razvoju politik na evropski, nacionalni in regionalni ravni.

V skladu s cilji projekta, sodelujočimi organizacijami, pričakovanim učinkom in drugimi elementi so lahko strateška partnerstva različnih velikosti in temu primerno prilagajajo svoje aktivnosti.

Med velikim številom aktivnosti in oblik projektov imajo naslednja strateška partnerstva posebne značilnosti.

 

Partnerstva za izmenjavo med šolami

Glavni cilj partnerstev za izmenjavo med šolami je okrepiti evropsko razsežnost v sodelujočih šolah, njihovo zmogljivost za čezmejno sodelovanje in njihovo sposobnost spopadanja z novimi izziviTa partnerstva bodo z organiziranjem aktivnosti mobilnosti za učence/dijake spodbujala tudi skupne vrednote svobode, vključevanja, strpnosti in nediskriminacije, ki jih poudarja pariška deklaracija iz marca 2015.

 

Partnerstva za izmenjavo med šolami lahko izvajajo različne aktivnosti za izmenjavo osebja in učencev/dijakov:

 

  • kratkotrajne izmenjave skupin učencev/dijakov (od 3 dni do 2 mesecev): učenci/dijaki iz različnih držav lahko sodelujejo v aktivnostih, povezanih s cilji partnerstva. Aktivnosti kratkotrajnih izmenjav so zasnovane tako, da učencem/dijakom ponujajo mednarodne učne izkušnje, jim pomagajo razviti razumevanje raznolikosti evropskih kultur in jezikov ter pridobiti družbene, državljanske in medkulturne kompetence, potrebne za njihov osebni razvoj;
  • dolgotrajna učna mobilnost učencev/dijakov (od 2 do 12 mesecev): učenci/dijaki, stari vsaj 14 let, lahko določeno obdobje preživijo v šoli gostiteljici in pri gostiteljski družini v tujini. Pričakuje se, da bodo šole pošiljateljice in šole gostiteljice zagotovile visokokakovostne učne izide in ustrezno priznavanje za udeležene učence/dijake ter jih v obdobju mobilnosti stalno podpirale. Prijavitelji za partnerstva za izmenjavo med šolami se lahko popolnoma osredotočijo na organizacijo dolgotrajne mobilnosti učencev/dijakov kot orodja za razvoj potenciala mednarodnega sodelovanja udeleženih šol;
  • kratkotrajna skupna usposabljanja osebja (od 3 dni do 2 mesecev): pedagoško in nepedagoško osebje lahko sodelujeta ter si izmenjujeta izkušnje in strokovno znanje ali prejemata skupno usposabljanje;
  • dolgotrajna mobilnost za poučevanje ali usposabljanje (od 2 do 12 mesecev): ta aktivnost zaradi daljše napotitve v partnersko šolo osebju omogoča, da poglobi svoje znanje in razumevanje sistemov izobraževanja in usposabljanja v drugih državah, ter mu pomaga pri izmenjavi in pridobivanju strokovnih kompetenc, metod in praks.

 

eTwinning v partnerstvu za izmenjavo med šolami

Povezovanje mobilnosti in fizične izmenjave z virtualnim sodelovanjem je lahko pomembni element v partnerstvu za izmenjavo med šolami. Še posebej se za projekte močno spodbuja uporabo platforme eTwinning, da lahko sodelujejo pri projektu pred aktivnostmi mobilnosti, med njimi in po njih.

Da se pokažejo prednosti njihovega predloga v smislu uporabe eTwinninga, mora prijavitelj razložiti relevantne elemente v prijavi projekta. Posebej pomembni elementi so med drugim:

  • Za šole z oznako eTwinning17 v projektu in ustvarjanje priložnosti zanje za spodbujanje najboljših praks v eTwinningu in zagotavljanje mentorstva drugim šolam, ki imajo manj izkušenj z eTwinningom;
  • Predstavitev konkretnih načrtov, ki temeljijo na prejšnjih ali obstoječih projektih eTwinning;
  • Uporaba eTwininga v kombinaciji s fizično mobilnostjo za oblikovanje daljših, pogostejših in bogatejših izmenjav med učenci in dijaki ter učitelji iz različnih držav (kombinirana mobilnost).

 

Posebna merila za upravičenost za partnerstva za izmenjavo med šolami

V primerjavi z drugimi strateškimi partnerstvi bodo za to obliko veljala naslednja posebna pravila: 

 

  • partnerstva morajo vključevati vsaj dve in največ šest šol18;
  • sodelujejo lahko le šole iz držav Programa;
  • projekti bodo praviloma trajali od 12 do 24 mesecev. Samo projekti, v okviru katerih se organizira dolgotrajna mobilnost učencev/dijakov, lahko trajajo do 36 mesecev;
  • finančna sredstva so zagotovljena za aktivnosti mobilnosti osebja in učencev/dijakov (vključno s spremljajočimi učitelji ali drugimi usposobljenimi osebami) ter za splošne stroške vodenja in izvajanja projektov. Namenska sredstva niso zagotovljena za intelektualne rezultate, multiplikativne dogodke in mednarodna projektna srečanja. Če je upravičeno, je mogoče zaprositi za dodatna sredstva za podporo udeležencem s posebnimi potrebami in za izredne stroške. Za podrobnosti glej poglavje „Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?“;
  • financiranje bo omejeno na največ 16 500 EUR na leto na sodelujočo šolo. Ta omejitev se uporabi na nivoju projekta19. V to omejitev niso vključena sredstva za podporo udeležencem s posebnimi potrebami in za izredne stroške za drage potne stroške.

Uspešna partnerstva za izmenjavo med šolami bodo za razliko od drugih strateških partnerstev uporabljala poseben pogodbeni model. Šola prijaviteljica ob prijavi prevzame vodilno vlogo v projektu in se prijavi v imenu vseh sodelujočih šol. Vendar bo po izbiri partnerstva vsaka sodelujoča šola podpisala ločen sporazum o nepovratnih sredstvih z nacionalno agencijo, ki je ustanovljena v njeni državi. Šola prijaviteljica ostane koordinatorka ves čas trajanja projekta in bo odgovorna za poročanje o splošnih rezultatih projekta, partnerske šole pa poročajo le o svojih posameznih stroških.

 

Transnacionalne mladinske pobude20

Namen teh strateških partnerstev na področju mladine je spodbujati družbeno predanost in podjetniški duh med mladimi. Te pobude so lahko na primer povezane z:

  • ustanavljanjem (mrež) socialnih podjetij, združenj, klubov, NVO;
  • razvojem in izvajanjem tečajev in usposabljanj v zvezi s podjetniškim izobraževanjem (zlasti socialnim podjetništvom in uporabo IKT);
  • informacijami, medijsko pismenostjo, ukrepi senzibilizacije ali ukrepi, ki spodbujajo družbeno udeležbo med mladimi (npr. razprave, konference, dogodki, posvetovanja, pobude v zvezi z evropskimi temami itd.);
  • ukrepi v korist lokalnih skupnosti (npr. podpora ranljivim skupinam, kot so starejši ljudje, pripadniki manjšin, priseljenci, osebe, ki imajo posebne potrebe itd.);
  • pobudami v umetnosti in kulturi (gledališke igre, razstave, glasbene predstave, razpravni forumi itd.).

Posebna značilnost te oblike strateških partnerstev je, da mladinske pobude sprožijo, vzpostavijo in izvajajo mladi sami.

 

Kaj je še treba vedeti o tem ukrepu?

Podpora regionalnemu sodelovanju v šolskem izobraževanju

Strateška partnerstva na področju šolskega izobraževanja se lahko prijavijo za projekte, ki temeljijo na čezmejnem sodelovanju med regijami ali občinami iz različnih držav. Poseben vidik teh partnerstev je strateško vključevanje lokalnih in/ali regionalnih šolskih organov. Za pripravo uspešne prijave morajo lokalni ali regionalni organi prevzeti vodilno vlogo pri načrtovanju aktivnosti, ki obravnavajo skupno vprašanje, z vključitvijo organizacij iz civilnih in zasebnih sektorjev, skupaj s šolami v skupnosti.

Izredni stroški za drago potovanje

Prijavitelji strateških partnerstev, ki organizirajo aktivnosti učenja, poučevanja in usposabljanja, bodo lahko zaprosili za finančno podporo pod postavko proračuna „izredni stroški“ (do največ 80 % vseh upravičenih stroškov: glej „Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?“). To je dovoljeno pod pogojem, da lahko prijavitelji utemeljijo, da običajna pravila financiranja (na podlagi stroškov na enoto za pas oddaljenosti) ne krijejo vsaj 70 % potnih stroškov udeležencev.. Če so dodeljena, se namesto standardnih potnih stroškov upoštevajo izredni stroški za drago potovanje.

 

Druge informacije

Poleg informacij, ki so navedene v tem delu, lahko več obveznih meril, dodatne koristne informacije in primere projektov v zvezi s tem ukrepom najdete v Prilogi I k temu vodniku. Zainteresirane organizacije naj pred oddajo vloge za finančno podporo skrbno preberejo ustrezna poglavja te priloge.

 

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Strateška partnerstva bodo zajela vse od preprostih projektov sodelovanja med malimi organizacijami (npr. šolami in neformalnimi skupinami mladih) do naprednih in obsežnih projektov, ki se osredotočajo na razvoj in izmenjavo inovativnih rezultatov na vseh področjih izobraževanja, usposabljanja in mladine. V skladu s tem bodo stroški različnih vrst projektov seveda različni.

Zato predlagani model financiranja zajema seznam stroškovnih postavk, s katerega lahko prijavitelji izbirajo glede na aktivnosti, ki jih želijo izvajati, in rezultate, ki jih želijo doseči. Prva postavka „Vodenje in izvajanje projekta“ je stroškovna postavka, za katero se lahko prijavijo strateška partnerstva vseh vrst, saj naj bi prispevala k stroškom, ki nastanejo pri vsakem projektu. Strateška partnerstva razen partnerstev za izmenjavo med šolami se lahko prijavijo tudi za posebna finančna sredstva za organizacijo „mednarodnih projektnih srečanj“. Druge stroškovne postavke lahko izberejo samo projekti, ki bodo sledili konkretnejšim ciljem v zvezi s pripravo intelektualnih rezultatov/proizvodov, razširjanjem ali vključenimi aktivnostmi poučevanja, usposabljanja in učenja. Krijejo se lahko tudi izredni stroški in stroški za udeležbo oseb s posebnimi potrebami, če so utemeljeni z aktivnostmi/rezultati projekta.

Skupna nepovratna sredstva za projekt so spremenljiv znesek, ki se določi tako, da se 12 500 EUR pomnoži s trajanjem projekta (v mesecih), in je omejen na 450 000 EUR za projekte, ki trajajo 36 mesecev. Za partnerstva za izmenjavo med šolami izjemoma velja omejitev v znesku 16 500 EUR na leto na sodelujočo šolo. Sredstva za podporo udeležencem s posebnimi potrebami in izredne stroške za visoke potne stroške niso vključena v omejitev financiranja za partnerstva za izmenjavo med šolami.

Proračun projekta je treba pripraviti v skladu z naslednjimi pravili za dodelitev sredstev (v EUR):

Najvišja dodeljena nepovratna sredstva:

spremenljiv znesek, določen tako, da se 12 500 EUR pomnoži s trajanjem projekta (v mesecih), in je omejen na 450 000 EUR za projekte, ki trajajo 36 mesecev.

(Izjema: za partnerstva za izmenjavo med šolami: na ravni projekta največ 16 500 EUR na leto na sodelujočo šolo brez
podpore za posebne potrebe in izrednih stroškov za drage potne stroške)

Nekateri maksimalni zneski iz preglednic so omejeni na mesec ter se izračunajo z uporabo sorazmernega pristopa, tako da je rezultat deljenja dodeljenih nepovratnih sredstev s številom mesecev znesek v višini največ 12 500 EUR. Vendar lahko upravičenci vsa nepovratna sredstva EU, ki jih prejmejo za projekt, porabijo čim bolj fleksibilno, kadar koli med trajanjem projekta in v skladu s kronološkim zaporedjem izvajanja aktivnosti, kot je opredeljeno v delovnem načrtu.

Upravičeni stroški

Mehanizem financiranja

Znesek

Pravilo dodelitve

Vodenje in izvajanje projekta

Vodenje projekta (npr. načrtovanje, finance, koordinacija in obveščanje med partnerji itd.); gradiva, orodja, pristopi itd. za učenje/poučevanje/usposabljanje v malem obsegu. Virtualno sodelovanje in aktivnosti lokalnih projektov (npr. projektno delo v učilnici z učečimi se, aktivnosti mladinskega dela, organizacija in spremljanje vključenih aktivnosti učenja/usposabljanja itd.); obveščanje, promocija in razširjanje (npr. brošure, zloženke, spletne informacije itd.). 

Stroški, povezani z izvajanjem transnacionalnih mladinskih pobud in partnerstev za izmenjavo med šolami.

 

Prispevek za stroške na enoto

Prispevek za aktivnosti koordinatorske organizacije:

 

500 EUR na mesec

Največ 2 750 EUR na mesec

 

 

 

Glede na trajanje strateškega partnerstva in število vključenih sodelujočih organizacij.

Prispevek za stroške na enoto

Prispevek za aktivnosti drugih sodelujočih organizacij:

 

250 EUR na organizacijo na mesec

Mednarodna projektna srečanja

Udeležba na srečanjih med partnerji projekta, ki jih gosti ena od sodelujočih organizacij, zaradi izvajanja in koordinacije. Prispevek za potne stroške in stroške bivanja.

Ta proračunska postavka ni na voljo za partnerstva za izmenjavo med šolami.

 

 

Prispevek za stroške na enoto

Za razdalje od 100 do 1 999 km:

 

575 EUR na udeleženca na srečanje

 

 

Za razdalje 2 000 km ali več:

 

760 EUR na udeleženca na srečanje

 

 

 

 

Pogoj: prijavitelji morajo utemeljiti potrebo po srečanjih glede na število srečanj in vključene udeležence. Razdaljo je treba izračunati s kalkulatorjem razdalje, ki ga podpira Evropska komisija.

Izredni stroški

Prispevek za dejanske stroške, povezane z oddajo naročil podizvajalcem ali nakupom blaga in storitev.

Stroški zagotavljanja finančnega jamstva, če ga zahteva nacionalna agencija.

Dejanski stroški

75 % upravičenih stroškov

Največ 50 000 EUR na projekt (brez stroškov za zagotavljanje finančnega jamstva)

Pogoj: oddaja naročil podizvajalcem mora biti povezana s storitvami, ki jih sodelujoče organizacije iz utemeljenih razlogov ne morejo neposredno zagotoviti. V zvezi z opremo se ne more upoštevati standardna pisarniška oprema ali oprema, ki jo običajno uporabljajo sodelujoče organizacije.

Podpora za posebne potrebe

Dodatni stroški, neposredno povezani z udeleženci s posebnimi potrebami21.

Dejanski stroški

100 % upravičenih stroškov.

Pogoj: zahtevek za te stroške mora biti utemeljen v prijavnem obrazcu.

 

Dodatna sredstva za strateška partnerstva za inovacije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine

Intelektualni rezultati

Intelektualni rezultati/konkretni izdelki projekta (npr. učni načrti, pedagoško gradivo in gradivo za mladinsko delo, prosto dostopni učni viri (PDUV), orodja IT, analize, študije, metode vzajemnega učenja itd.).

Prispevek za stroške na enoto

B1.1 na vključenega menedžerja na dan dela na projektu

Pogoj: stroški osebja za menedžerje in administrativno osebje naj bi bili kriti že v okviru postavke „Vodenje in izvajanje projekta“. Za preprečevanje morebitnega prekrivanja s tako postavko bodo morali prijavitelji utemeljiti vrsto in znesek stroškov osebja, za katere bodo oddali vlogo v zvezi z vsakim posameznim predlaganim rezultatom.

Za upravičenost do te vrste podpore z nepovratnimi sredstvi bi morali biti kakovost in količina rezultatov precejšnji. Rezultati bi morali dokazovati svoj potencial za širšo uporabo in izkoriščanje ter učinek.

B1.2 na vključenega raziskovalca/učitelja/vodjo usposabljanja/mladinskega delavca na dan dela na projektu

B1.3 na vključeno tehnično osebje na dan dela na projektu

B1.4 na vključeno administrativno osebje na dan dela na projektu

Multiplikativni dogodki

Prispevek za stroške, povezane z nacionalnimi in mednarodnimi konferencami, seminarji, dogodki, izmenjavo in razširjanjem intelektualnih rezultatov projekta (razen potnih stroškov in stroškov bivanja predstavnikov sodelujočih organizacij, vključenih v projekt).

Prispevek za stroške na enoto

100 EUR na lokalnega udeleženca

(tj. udeležence iz države, v kateri se izvaja dogodek).

Največ 30 000 EUR na projekt

Pogoj: podpora za multiplikativne dogodke je zagotovljena le, če so neposredno povezani s pripravo intelektualnih rezultatov projekta. Projekt, ki mu ni bila dodeljena podpora z nepovratnimi sredstvi za pripravo intelektualnih rezultatov, ne more prejeti podpore za organizacijo multiplikativnih dogodkov.

200 EUR na mednarodnega udeleženca (tj. udeležence iz drugih držav)

 

Pravila za dodelitev sredstev za mednarodne aktivnosti učenja, poučevanja in usposabljanja, ki se izvajajo v okviru strateškega partnerstva (izbirna dodelitev sredstev)

Upravičeni stroški

Mehanizem financiranja

Znesek

Pravilo dodelitve

Pot

Prispevek za potne stroške udeležencev, vključno s spremljevalci, od njihovega kraja izvora do kraja izvajanja aktivnosti in nazaj.

Prispevek za stroške na enoto

Za razdalje od 10 do 99 km:

20 EUR na udeleženca.

Pogoj: prijavitelji bodo morali utemeljiti, zakaj je mobilnost potrebna za doseganje ciljev in rezultatov projekta.

Razdaljo je treba izračunati s kalkulatorjem razdalje, ki ga podpira Evropska komisija22. Prijavitelj mora navesti razdaljo enosmerne poti za izračun zneska nepovratnih sredstev EU za kritje povratne poti23.

Za razdalje od 100 do 499 km:

180 EUR na udeleženca.

Za razdalje od 500 do 1 999 km:

275 EUR na udeleženca.

Za razdalje od 2 000 do 2 999 km:

360 EUR na udeleženca.

Za razdalje od 3 000 do 3 999 km:

530 EUR na udeleženca.

Za razdalje od 4 000 do 7 999 km:

820 EUR na udeleženca.

Za razdalje 8 000 km ali več:

1 500 EUR na udeleženca.

Individualna podpora

Stroški na enoto na dan za kritje bivanja udeležencev, vključno s spremljevalci, med aktivnostjo.

Prispevek za stroške na enoto

Dolgotrajna mobilnost za poučevanje ali usposabljanje

 

Dolgotrajna mobilnost mladinskih delavcev

Do 14. dneva aktivnosti: B1.5 na dan na udeleženca

+

od 15. do 60. dneva aktivnosti: B1.6 na dan na udeleženca

+

od 61. dneva aktivnosti do 12 mesecev: B1.7 na dan na udeleženca

Dogodki za kratkotrajna skupna usposabljanja osebja

 

Poučevanje ali zagotavljanje strokovnega znanja v intenzivnih študijskih programih

 

Spremljevalci v vseh aktivnostih24

Do 14. dneva aktivnosti: 106 EUR na dan na udeleženca

+

od 15. do 60. dneva aktivnosti: 74 EUR na dan na udeleženca

Dolgotrajna mobilnost učencev/dijakov

B1.8 na mesec na udeleženca

Kratkotrajne aktivnosti za učeče se

(kombinirana mobilnost, kratkotrajna mobilnost učencev/dijakov, intenzivni študijski programi):

Do 14. dneva aktivnosti: 58 EUR na dan na udeleženca

+

od 15. do 60. dneva aktivnosti: 42 EUR na dan na udeleženca

Jezikovna podpora

Stroški, povezani s podporo udeležencem za izboljšanje znanja jezika poučevanja ali dela. 

Prispevek za stroške na enoto

Samo za aktivnosti, ki trajajo od 2 do 12 mesecev:

150 EUR na udeleženca, ki potrebuje jezikovno podporo

Pogoj: zahtevek za finančno podporo mora biti utemeljen v prijavnem obrazcu.

Izredni stroški

Dragi potni stroški udeležencev (za podrobnosti glej poglavje „Kaj je še treba vedeti o tem ukrepu?“).

Dejanski stroški

Dragi potni stroški: do največ 80 % upravičenih stroškov

Pogoj: zahtevek za finančno podporo za kritje izrednih stroškov mora biti utemeljen v prijavnem obrazcu.

 

Preglednica A – Priprava intelektualnih rezultatov (zneski v EUR na dan)

Ta sredstva se lahko uporabljajo samo za stroške osebja organizacij, ki sodelujejo v projektu za pripravo intelektualnih rezultatov25. Zneski so odvisni od: (a) profila osebja, ki je vključeno v projekt, in (b) države sodelujoče organizacije, iz katere prihaja to osebje.

 

Menedžer

Učitelj/vodja usposabljanja/raziskovalec/

mladinski delavec

Tehnično osebje

Administrativno osebje

 

B1.1

B1.2

B1.3

B1.4

Danska, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Švedska, Lihtenštajn, Norveška

294

241

190

157

 

Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Finska, Združeno kraljestvo, Islandija

 

280

214

162

131

 

Češka, Grčija, Španija, Ciper, Malta, Portugalska, Slovenija

 

164

137

102

78

 

Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija, Republika Severna Makedonija, Turčija

 

88

74

55

39

 

Preglednica B – Priprava intelektualnih rezultatov (zneski v EUR na dan)

Ta sredstva se lahko uporabljajo samo za stroške osebja organizacij, ki sodelujejo v projektu za pripravo intelektualnih rezultatov26. Zneski so odvisni od: (a) profila osebja, ki je vključeno v projekt, in (b) države sodelujoče organizacije, iz katere prihaja to osebje.

 

Menedžer

Učitelj/vodja usposabljanja/raziskovalec/

mladinski delavec

Tehnično osebje

Administrativno osebje

 

B1.1

B1.2

B1.3

B1.4

Avstralija, Kanada, Kuvajt, Macao, Monako, Katar, San Marino, Švica, Združene države Amerike

294

241

190

157

Andora, Brunej, Japonska, Nova Zelandija, Singapur, Združeni arabski emirati, Vatikanska mestna država

280

214

162

131

Bahami, Bahrajn, Hongkong, Izrael, (Republika) Koreja, Oman, Saudova Arabija, Tajvan

164

137

102

78

Afganistan, Albanija, Alžirija, Angola, Antigva in Barbuda, Argentina, Armenija, Azerbajdžan, Bangladeš, Barbados, Belorusija, Belize, Benin, Butan, Bolivija, Bosna in Hercegovina, Bocvana, Brazilija, Burkina Faso, Burundi, Kambodža, Kamerun, Zelenortski otoki, Srednjeafriška republika, Čad, Čile, Kitajska, Kolumbija, Komori, Kongo, Demokratična republika Kongo, Cookovi otoki, Kostarika, Kuba, Džibuti, Dominika, Dominikanska republika, Ekvador, Egipt, Salvador, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Etiopija, Fidži, Gabon, Gambija, Gruzija, Gana, Grenada, Gvatemala, Gvineja, Gvineja Bissau, Gvajana, Haiti, Honduras, Indija, Indonezija, Iran, Irak, Slonokoščena obala, Jamajka, Jordanija, Kazahstan, Kenija, Kiribati, Demokratična ljudska republika Koreja, Kosovo, Kirgizistan, Laos, Libanon, Lesoto, Liberija, Libija, Madagaskar, Malavi, Malezija, Maldivi, Mali, Marshallovi otoki, Mavretanija, Mauritius, Mehika, Federativne države Mikronezije, Moldavija, Mongolija, Črna gora, Maroko, Mozambik, Mjanmar, Namibija, Nauru, Nepal, Nikaragva, Niger, Nigerija, Niue, Pakistan, Palau, Palestina, Panama, Papua Nova Gvineja, Paragvaj, Peru, Filipini, Ruanda, Saint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Samoa, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Salomonovi otoki, Somalija, Južna Afrika, Južni Sudan, Šrilanka, Sudan, Surinam, Svazi, Sirija, Tadžikistan, Tanzanija, ozemlje Rusije, kot je priznano z mednarodnim pravom, ozemlje Ukrajine, kot je priznano z mednarodnim pravom, , Tajska, Demokratična republika Vzhodni Timor, Togo, Tonga, Trinidad in Tobago, Tunizija, Turkmenistan, Tuvalu, Uganda, Urugvaj, Uzbekistan, Vanuatu, Venezuela, Vietnam, Jemen, Zambija, Zimbabve

 

88

74

55

39

 

Preglednica C – Stroški bivanja udeležencev v mednarodnih aktivnostih učenja, poučevanja in usposabljanja (zneski v EUR na dan/mesec)

Lestvice prispevkov za stroške na enoto so različne glede na: (a) vrsto mobilnosti in (b) državo, v kateri se izvaja aktivnost:

 

Dolgotrajna mobilnost za poučevanje ali usposabljanje – mobilnost mladinskih delavcev

(zneski v EUR na dan)

Dolgotrajne aktivnosti dijakov

(zneski v EUR na mesec)

 

B1.5

B1.6

B1.7

B1.8

Skupina 1

Norveška, Danska, Luksemburg, Združeno kraljestvo, Islandija, Švedska, Irska, Finska, Lihtenštajn

125

88

63

168

Skupina 2

Nizozemska, Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Ciper, Grčija, Malta, Portugalska

110

77

55

147

Skupina 3

Slovenija, Estonija, Latvija, Hrvaška, Slovaška, Srbija, Češka, Litva, Turčija, Madžarska, Poljska, Romunija, Bolgarija, Republika Severna Makedonija

90

63

45

105

  • 1. Prav tako usklajeno s Priporočilom Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. To Priporočilo je bilo pregledano leta 2016 in 2017, kar je vodilo v predlog za spremembe Priporočila Sveta. Glejte: Predlog za Priporočilo sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (COM(2018) 24 končno).
  • 2. Usklajeno z Akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje z dne 17. januarja 2018 (COM(2018) 22 končno).
  • 3. Glejte: https://ec.europa.eu/jrc/en/digcomporg. Glejte usmeritveni dokument "Postanite mednarodni: praktični vodnik za strateško internacionalizacijo v PUI", http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/sites/erasmusplus2/files/eac-a06-go-international_en.pdf.
  • 4. Glejte usmeritveni dokument "Postanite mednarodni: praktični vodnik za strateško internacionalizacijo v PUI", http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/sites/erasmusplus2/files/eac-a06-go-international_en.pdf.
  • 5. Uporabiti bi bilo treba posebna pravila in informacije v zvezi z aktivnostmi mobilnosti dijakov v PIU, ki so opisani v Prilogi I k Vodniku za prijavitelje.
  • 6. Predlog Priporočila Sveta o evropskem okviru za kakovostno in učinkovito vajeništvo (COM(2017) 563 končno).
  • 7. UL C 155, 8.7.2009, str. 1–10
  • 8. Resolucija Sveta o evropskem programu za izobraževanje odraslih, UL C 372/1, 20. 12. 2011.
  • 9. V primeru neformalne skupine eden od članov skupine prevzame vlogo predstavnika in odgovornost v imenu skupine.
  • 10. Za to vrsto partnerstev velja posebna opredelitev upravičenih šol, odvisno od države, v kateri ima šola sedež. Opredelitev in/ali seznam upravičenih šol je objavljen na spletišču posamezne nacionalne agencije. Poleg tega je treba upoštevati, da se pogodbeni model za partnerstva za izmenjavo med šolami razlikuje od drugih strateških partnerstev ter temelji na sporazumih o nepovratnih sredstvih z enim samim upravičencem. Za več podrobnosti glejte del C tega vodnika ali se obrnite na svojo nacionalno agencijo.
  • 11. Sedeži institucij Evropske unije so Bruselj, Frankfurt, Luxembourg, Strasbourg in Haag.
  • 12. Za posebno obliko „partnerstev za izmenjavo med šolami“ veljajo dodatna merila.Glej poglavje „Partnerstva za izmenjavo med šolami“.
  • 13. Opozorilo: šole, ki so pod nadzorom nacionalnih organov druge države (npr. lycée français, nemške šole, šole „sil“ Združenega kraljestva), se prijavijo pri nacionalni agenciji države nadzora.
  • 14. Na področju šolskega izobraževanja to vključuje posege izobraževalnega osebja, na primer šolskih inšpektorjev, šolskih svetovalcev, pedagoških svetovalcev itd., v šolah.
  • 15. Študenti visokošolskih institucij morajo biti vpisani v sodelujočo visokošolsko institucijo in študij, ki se zaključi s priznano diplomo ali drugo priznano kvalifikacijo terciarne ravni, do ravni doktorata in vključno z njo.
  • 16. Ta merila ne veljajo za partnerstva za izmenjavo med šolami.
  • 17. Več informacij o šolski oznaki eTwinning najdete na: https://www.etwinning.net/en/pub/highlights/the-etwinning-school-label---.htm
  • 18. Za to vrsto partnerstev velja posebna opredelitev upravičenih šol, odvisno od države, v kateri ima šola sedež. Opredelitev in/ali seznam upravičenih šol je objavljen na spletišču posamezne nacionalne agencije. Za več podrobnosti glejte del C tega vodnika ali se obrnite na svojo nacionalno agencijo.
  • 19. Na primer, če tri šole oblikujejo partnerstvo za dve leti, lahko prejmejo največ 99 000 EUR za celotni projekt. Ta sredstva se lahko na poljuben način razdelijo med tremi šolami.
  • 20. Nosilci projektov, ki se prijavljajo za transnacionalne mladinske pobude, se morajo prijaviti v okviru strateških partnerstev za izmenjavo dobrih praks.
  • 21. Vključno s stroški, neposredno povezanimi z udeleženci s posebnimi potrebami ter spremljevalci, ki sodelujejo v mednarodnih aktivnostih učenja, poučevanja in usposabljanja. Ti stroški lahko vključujejo stroške za pot in bivanje, če so utemeljeni in če se nepovratna sredstva za te udeležence ne zahtevajo prek proračunskih kategorij „Pot“ in „Individualna podpora“.
  • 22. http://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/tools/distance_sl.htm
  • 23. Na primer, če oseba iz Madrida (Španija) sodeluje pri aktivnosti, ki se izvaja v Rimu (Italija), bo prijavitelj (a) izračunal razdaljo od Madrida do Rima (1 365,28 km), (b) izbral ustrezen razpon razdalje poti (tj. od 500 do 1 999 km) ter (c) izračunal nepovratna sredstva EU za kritje stroškov poti udeleženca iz Madrida do Rima in nazaj (275 EUR).
  • 24. Spremljevalci so upravičeni do prejema enakega zneska, ne glede na to, ali se udeležijo kratko- ali dolgotrajne aktivnosti. V izjemnih primerih, ko mora spremljevalec ostati v tujini več kot 60 dni, bodo v proračunski postavki „Podpora za posebne potrebe“ zajeti tudi dodatni stroški bivanja, ki presegajo 60 dni.
  • 25. V primeru visokošolskega izobraževanja so stroški za osebje, zaposleno na fakultetah univerz upravičenk, ki so nosilke Listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE), upravičeni v okviru kategorije stroškov „intelektualni rezultati“.
  • 26. V primeru visokošolskega izobraževanja so stroški za osebje, zaposleno na fakultetah univerz upravičenk, ki so nosilke Listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE), upravičeni v okviru kategorije stroškov „intelektualni rezultati“.