Kazalo
Iskanje po vodniku

Koalicije znanja

Kakšni so cilji in prednostne naloge koalicije znanja?

Cilj koalicij znanja je krepitev inovacijske zmogljivosti Evrope in spodbujanje inovacij v visokošolskem izobraževanju, podjetjih in širšem socialno-ekonomskem okolju. Nameravajo doseči enega ali več naslednjih ciljev:

  • razviti nove, inovativne in večdisciplinarne pristope do poučevanja in učenja;
  • spodbujati podjetništvo in podjetniške veščine osebja v visokošolskem izobraževanju in podjetjih;
  • lajšati izmenjavo, pretok in soustvarjanje znanja.

Središče pozornosti je na projektih, ki prispevajo k posodobitvi evropskih visokošolskih sistemov, kot je navedeno v sporočilu EU iz leta 2017 o programu za posodobitev evropskih visokošolskih sistemov1, in sicer:

  • k zvišanju ravni izobrazbe;
  • krepitvi kakovosti in ustreznosti visokošolskega izobraževanja;
  • krepitvi kakovosti z mobilnostjo in čezmejnim sodelovanjem;
  • zagotavljanju učinkovitosti trikotnika znanja
  • boljšanju upravljanja in financiranja.

Dodaten poudarek je na uporabi obstoječih pobud in pametni uporabi digitalnih orodij v skladu s priporočili iz evropskega sporočila o odpiranju izobraževanja2.

Kaj je koalicija znanja?

Koalicije znanja so mednarodni, strukturirani in ciljno usmerjeni projekti, zlasti med visokošolskim izobraževanjem in gospodarstvom. Koalicije znanja so namenjene vsem disciplinam, sektorjem in medsektorskemu sodelovanju. Partnerji imajo skupne cilje in si prizadevajo za vzajemno koristne rezultate in cilje. Pričakovani rezultati so jasno opredeljeni, realistični in obravnavajo vprašanja, ki so ugotovljena v analizi potreb.

Koalicije znanja bodo predvidoma imele kratkoročni in dolgoročni učinek na širok nabor vključenih deležnikov na individualni, organizacijski in sistemski ravni.

Praviloma so koalicije znanja ciljno usmerjene v sodelovanje med organizacijami s sedežem v državah Programa. Vendar lahko organizacije iz partnerskih držav sodelujejo v koalicijah znanja kot partnerice (ne kot prijaviteljice), če njihova udeležba k projektu prispeva bistveno dodano vrednost.

Katere aktivnosti so podprte v okviru tega ukrepa?

Koalicije znanja izvajajo skladen in celovit nabor medsebojno povezanih aktivnosti, ki so prožne in se lahko prilagodijo različnim trenutnim in prihodnjim okvirom ter razvoju dogodkov v Evropi. Naslednji seznam navaja primere aktivnosti:

  • Spodbujanje inovacij v visokošolskem izobraževanju, podjetjih in širšem socialno-ekonomskem okolju:
    • skupno razvijanje in izvajanje novih metod učenja in poučevanja (na primer novi večdisciplinarni učni načrti, v učenca usmerjeno poučevanje in učenje, ki temelji na reševanju dejanskih problemov);
    • organiziranje nadaljevalnih izobraževalnih programov in aktivnosti s podjetji in v njih;
    • skupno razvijanje rešitev za pereča vprašanja, proizvode in inovativne postopke (s sodelovanjem študentov, profesorjev in delavcev).

  • Razvijanje podjetniške naravnanosti in veščin:
    • ustvarjanje sistemov učenja in uporabe prečnih spretnosti v različnih programih visokošolskega izobraževanja, razvitih v sodelovanju s podjetji in katerih cilj je krepitev zaposljivosti, ustvarjalnosti in novih poklicnih poti;
    • uvajanje podjetniškega izobraževanja v vseh disciplinah, da se za študente, raziskovalce in osebje v izobraževanju zagotovijo znanje, spretnosti in motivacija za udeležbo v podjetniških aktivnostih v raznolikih okoljih;
    • ustvarjanje novih priložnosti za učenje z uporabo podjetniških veščin v praksi, kar lahko vključuje in/ali vodi do komercializacije novih storitev, proizvodov in prototipov ter do nastajanja zagonskih in odcepljenih podjetij.
  • Spodbujanje pretoka in izmenjave znanja med visokošolskim izobraževanjem in podjetji:
    • s študijskim področjem povezane aktivnosti v podjetjih, ki so v celoti vključene v učni načrt, priznane in ovrednotene s kreditnimi točkami;
    • strukture za preskušanje inovativnih ukrepov;
    • izmenjave študentov, raziskovalcev, osebja v poučevanju in podjetjih za časovno omejeno obdobje;
    • vključevanje osebja iz družb v poučevanje in raziskovanje.

Koalicije znanja lahko organizirajo aktivnosti učne mobilnosti za študente, raziskovalce in osebje, če te podpirajo/dopolnjujejo druge aktivnosti koalicije in prispevajo dodano vrednost k uresničevanju ciljev projekta. Mobilnost ni glavna aktivnost koalicije znanja; razširitev in večji obseg teh aktivnosti morata biti podprta v okviru ključnega ukrepa 1 tega programa ali z drugimi instrumenti financiranja.

Kakšne so bistvene značilnosti koalicije znanja?

Ključne značilnosti koalicij znanja so:

  • inovacije v visokošolskem izobraževanju in inovacije z visokošolskim izobraževanjem v podjetjih in njihovem socialno-ekonomskem okolju: za inovacijo se šteje najsodobnejša inovacija, povezana z določenim projektom, okvirom partnerstva in analiziranimi potrebami;
  • trajnost sodelovanja med univerzami in gospodarstvom. Močno in predano partnerstvo z uravnoteženo udeležbo iz podjetij in visokošolskih institucij je ključno za uspeh koalicij znanja. Vloga in prispevek vsake sodelujoče organizacije in pridruženega partnerja morata biti natančno določena in dopolnjujoča;
  • učinek, ki presega življenjski cikel projekta in organizacije, ki sodelujejo v koaliciji. Pričakuje se trajnost partnerstev in aktivnosti. V ta namen rezultati morda niso samostojni, ampak so lahko povezani z obstoječimi podjetji, shemami, projekti, platformami, programi itd. ali vključeni vanje. Spremembe v visokošolskih institucijah in podjetjih morajo biti merljive. Rezultati in rešitve morajo biti prenosljivi in dostopni širši javnosti.

Koalicije znanja so izjemno konkurenčen del programa Erasmus+. Skupne značilnosti uspešnih predlogov so:

  • zanesljivi odnosi med visokošolskimi institucijami in podjetji: koalicije znanja morajo pokazati zavezanost in dodano vrednost vseh partnerjev, pri čemer je bistvena izrazita in uravnotežena vključenost sektorja gospodarstva in visokošolskega izobraževanja. Dobro zasnovan predlog je rezultat tesnega sodelovanja med morebitnimi partnerji in temelji na trdni analizi potreb;
  • inovativne in mednarodne značilnosti predlogov, vidne v vseh merilih.

Ustrezna analiza potreb pojasni razloge, vpliva na izbor partnerjev, natančno opredeli predlog, pomaga okrepiti potencialni učinek in zagotovi, da so končni uporabnik in ciljne skupine izrazito vključeni v aktivnosti projekta.

Kakšna je vloga organizacij, ki sodelujejo v koaliciji znanja?

Prijavitelj/koordinator: sodelujoča organizacija, ki odda predlog projekta v imenu vseh partnerjev. Koordinator je v celoti odgovoren, da zagotovi izvajanje projekta v skladu s sporazumom. Koordiniranje zajema naslednje dolžnosti:

  • predstavlja koalicijo in deluje v njenem imenu v odnosu do Evropske komisije;
  • nosi finančno in pravno odgovornost za primerno operativno, administrativno in finančno izvajanje celotnega projekta;
  • koordinira koalicijo v sodelovanju s partnerji projekta.

Polnopravni partnerji so tiste sodelujoče organizacije, ki aktivno prispevajo k doseganju ciljev koalicije znanja. Vsak polnopravni partner mora podpisati mandatno pismo, s katerim dodeli koordinatorski organizaciji odgovornost, da deluje kot glavna upravičenka in da med izvajanjem projekta deluje v njegovem imenu. Kadar je to ustrezno, velja enako za partnerje iz partnerskih držav.

Pridruženi partnerji (izbirno): v koalicije znanja so lahko vključeni pridruženi partnerji, ki prispevajo k izvajanju posebnih nalog/aktivnosti projekta ali podpirajo razširjanje in trajnost koalicije. Za vprašanja glede upravljanja sporazuma se „pridruženi partnerji“ ne štejejo za partnerje pri projektu in ne prejmejo sredstev. Vendar morata biti njihova vključenost in vloga v projektu ter različnih aktivnostih jasno opisana.

Povezani subjekti (izbirno): organizacije, ki prispevajo k doseganju ciljev in izvajanju aktivnosti projekta. Povezani subjekti morajo biti opredeljeni v vlogi za nepovratna sredstva in morajo izpolnjevati zahteve iz Priloge III (Glosar pojmov) tega vodnika za prijavitelje.

Kakšna so merila za oceno predloga koalicije znanja?

V nadaljevanju so navedena uradna merila, ki jih mora izpolniti predlog koalicije znanja za upravičenost do nepovratnih sredstev Erasmus+:

Merila za upravičenost

Upravičene sodelujoče organizacije

Sodelujoča organizacija je lahko katera koli javna ali zasebna organizacija s povezanimi subjekti, ki ima sedež v državi Programa ali kateri koli partnerski državi sveta (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika).

Taka organizacija je lahko na primer:

  • visokošolska institucija;
  • javno ali zasebno, malo, srednje ali veliko podjetje (vključno s socialnimi podjetji);
  • raziskovalni inštitut;
  • javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni;
  • organizacija, aktivna na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine;
  • posrednik ali združenje, ki deluje v imenu organizacij na področju izobraževanja, usposabljanja ali mladine;
  • posrednik ali združenje, ki deluje v imenu podjetij;
  • organ za akreditacije, certifikate ali kvalifikacije.

Visokošolske institucije s sedežem v državi Programa morajo biti nosilke veljavne Listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE). Listina ECHE ni zahtevana za sodelujoče visokošolske institucije iz partnerskih držav.

Kdo se lahko prijavi?

Prijavitelj je lahko katera koli sodelujoča organizacija s sedežem v državi Programa. Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, ki so vključene v projekt.

Število sodelujočih organizacij

Koalicije znanja so mednarodne in vključujejo najmanj šest neodvisnih organizacij iz vsaj treh držav Programa in od teh vsaj dve visokošolski instituciji ter vsaj dve podjetji.

Trajanje projekta

2 ali 3 leta. Trajanje mora biti izbrano ob prijavi na podlagi cilja projekta in vrste aktivnosti, ki so načrtovane v tem času.

V izjemnih primerih se lahko trajanje koalicije znanja na prošnjo upravičenca in s soglasjem Izvajalske agencije podaljša za največ 6 mesecev. V tem primeru se znesek skupnih nepovratnih sredstev ne spremeni.

Kje se prijaviti?

Pri Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo v Bruslju.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 28. februarja do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo 1. novembra istega leta ali 1. januarja naslednje leto.

Kako se prijaviti?

Za podrobnosti o postopku prijave glej del C tega vodnika.

 

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

 

Merila za dodelitev

Projekt bo ocenjen z naslednjimi merili:

Ustreznost predloga

(največ 25 točk):

  • namen: predlog je usklajen s cilji ukrepa (glej poglavje „Kakšni so cilji in prednostne naloge koalicije znanja?“);
  • doslednost: predlog temelji na dobri in trdni analizi potreb; cilji in rezultati so jasno opredeljeni, realistični in obravnavajo vprašanja, ki so pomembna za sodelujoče organizacije in ukrepe;
  • inovacije: predlog obravnava najsodobnejše metode in tehnike ter vodi do inovativnih rezultatov in rešitev, povezanih s projektom;
  • evropska dodana vrednost: predlog jasno prikaže dodano vrednost, ki bo ustvarjena na podlagi mednarodnosti in morebitne prenosljivosti projekta.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta
(največ 25 točk):

  • skladnost: predlog predstavi usklajen in celovit nabor ustreznih aktivnosti za izpolnjevanje opredeljenih potreb in doseganje pričakovanih rezultatov;
  • struktura: delovni program je jasen in razumljiv ter zajema vse faze;
  • upravljanje: časovni razpored, organizacija, naloge in odgovornosti so dobro opredeljeni in realistični. Predlog dodeljuje ustrezna sredstva posameznim aktivnostim;
  • nadzor kakovosti in sredstev: posebni ukrepi za ocenjevanje postopkov in rezultatov zagotavljajo, da je izvedba projekta visokokakovostna in stroškovno učinkovita.

Kakovost projektne skupine in dogovorov o sodelovanju

(največ 30 točk):

  • sestava: predlagana koalicija znanja vključuje ustrezen nabor partnerjev iz visokošolskega izobraževanja in gospodarstva z zahtevanimi profili, spretnostmi, izkušnjami, strokovnim znanjem in podporo upravljanju, ki so potrebni za uspešno izvedbo;
  • zavezanost: vsaka sodelujoča organizacija pokaže popolno vključenost, ki ustreza njenim zmogljivostim in določenemu področju strokovnega znanja;
  • partnerstvo: prispevek partnerjev iz visokošolskega izobraževanja in gospodarstva je pomemben, povezan s projektom in dopolnjujoč;
  • Sodelovanje/skupinski duh: predlog vključuje jasne ureditve in odgovornosti za pregledno in učinkovito odločanje, reševanje sporov, poročanje in obveščanje med sodelujočimi organizacijami;
  • nagrada: projekt zagotavlja jasno dodano vrednost in koristi vsem partnerskim organizacijam;
  • vključenost partnerskih držav: kadar je to ustrezno, vključenost sodelujoče organizacije iz partnerske države prispeva bistveno dodano vrednost k projektu (če ta pogoj ni izpolnjen, se projekt ne upošteva pri izboru).

Učinek in razširjanje

(največ 20 točk):

  • uporaba: predlog prikaže, kako bodo partnerji in drugi deležniki uporabili rezultate in prišli do pričakovanih učinkov. Vzpostavljeni so ustrezni ukrepi za ocenjevanje učinka projekta. Predlog podaja način za merjenje uporabe rezultatov v življenjskem ciklu projekta in po njem;
  • razširjanje: predlog opiše jasen načrt za razširjanje rezultatov in vključuje ustrezne aktivnosti, orodja in kanale, ki bodo zagotovili učinkovito razširjanje rezultatov in koristi deležnikom in drugim med projektom in po njem;
  • učinek: predlog prikaže družbeno in gospodarsko ustreznost ter doseg. Zagotovi s projektom povezane ukrepe za spremljanje napredka in ocenjevanje pričakovanega učinka (kratkoročnega in dolgoročnega);
  • prost dostop: predlog po potrebi opiše, kako se bo omogočil prost dostop z odprtimi licencami do ustvarjenih gradiv, dokumentov in nosilcev podatkov ter kako se bo o njih obveščalo, in ne vsebuje nesorazmernih omejitev;
  • trajnost: predlog vključuje ustrezne ukrepe in vire, da zagotovi trajnost partnerstva, rezultatov projekta in koristi po življenjskem ciklu projekta.

 

Za upoštevanje pri dodeljevanju sredstev morajo predlogi doseči vsaj 70 točk. Poleg tega morajo doseči vsaj 13 točk za kategoriji „Ustreznost projekta“ ter „Kakovost zasnove in izvedbe projekta“; 16 točk za kategorijo „Kakovost projektne skupine in dogovorov o sodelovanju“ ter 11 točk za kategorijo „Učinek in razširjanje“.

 

Kaj je še treba vedeti o tem ukrepu?

Zagotavljanje kakovosti mora biti sestavni del projekta, da se zagotovi, da koalicije znanja uspešno dosežejo pričakovane rezultate in učinek izven samih partnerskih organizacij. Koalicije znanja morajo obvezno izvesti ciljno usmerjene aktivnosti razširjanja, ki dosežejo deležnike, oblikovalce politik, strokovnjake in podjetja. Med izvajanjem projekta bi morale koalicije znanja izdati publikacije, na primer poročila, priročnike, smernice itd. Praviloma je rezultate treba zagotoviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) in jih objaviti na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. Koalicije znanja bi morale ustvarjati nove načine in instrumente za lajšanje njihovega sodelovanja in zagotavljanje trajnosti partnerstva med visokošolskim izobraževanjem in gospodarstvom.

Koalicije znanja so nov in ambiciozen ukrep; zato zanje velja posebno spremljanje, ki zahteva aktivno udeležbo vseh udeležencev in deležnikov. Koalicije znanja bi morale predvideti svojo udeležbo v tematskih sklopih, da podprejo medsebojno bogatenje, izmenjavo dobrih praks in vzajemno učenje. Poleg tega bi koalicije znanja morale predvideti sredstva za predstavitev svojega projekta in rezultatov na forumu za dialog med univerzami in podjetji in/ali drugih pomembnih dogodkih (največ pet med trajanjem projekta).

 

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?

Osnutek proračuna projekta mora temeljiti na sistemu stroškov na enoto. Sistem „stroškov na enoto“ je poenostavljena oblika določanja zneska nepovratnih sredstev. Po naravi so takšne poenostavljene oblike nepovratnih sredstev prispevki h glavnim stroškom projekta in niso povračilo dejanskih izdatkov, povezanih s specifičnimi aktivnostmi projekta. V primeru projektov v okviru koalicij znanja se določeni stroški na enoto uporabijo za postavko za osebje v okviru projekta. So predhodno določeni prispevki na delovni dan na kategorijo delavca.

Proračun projekta je treba pripraviti v skladu z naslednjimi pravili za dodelitev sredstev (v EUR):

Najvišji prispevek EU, dodeljen za 2-letno koalicijo znanja: 700 000 EUR
Najvišji prispevek EU, dodeljen za 3-letno koalicijo znanja: 1 000 000 EUR

Upravičeni stroški

Mehanizem financiranja

Znesek

Pravilo dodelitve

Podpora izvajanju

Prispevek za kakršno koli aktivnost, neposredno povezano z izvajanjem projekta (razen za morebitno vključeno mobilnost), vključno z: upravljanjem projekta, srečanji v zvezi s projektom, pripravo intelektualnih rezultatov (na primer učni načrti, pedagoška gradiva, prosto dostopni učni viri (PDUV), orodja informacijske tehnologije, analize, študije itd.), razširjanjem, udeležbo na dogodkih, konferencami, potovanji itd.

Število dni in profil vključenega osebja glede na državo je osnova za izračun prispevka EU.

Prispevek za stroške na enoto

B2.1 na vključenega menedžerja na dan dela na projektu.

Pogoj: prijavitelji bodo morali utemeljiti vrsto in znesek sredstev, ki jih potrebujejo v zvezi z izvajanjem predlaganih aktivnosti in priprav.

Za upravičenost do te vrste podpore z nepovratnimi sredstvi bi kakovost in količina priprav morali biti precejšnji.

B2.2 na vključenega raziskovalca/učitelja/vodjo usposabljanja na dan dela na projektu.

B2.3 na vključeno tehnično osebje na dan dela na projektu.

B2.4 na vključeno administrativno osebje na dan dela na projektu.

* Glej mednarodno standardno klasifikacijo poklicev – ISCO (http://www.ilo.org/public/english/bureau/stat/isco/isco08/index.htm).

 

Dodatna pravila za dodelitev sredstev za mobilnost, ki se izvede v okviru koalicije znanja (izbirna dodelitev sredstev)

Upravičeni stroški

Mehanizem financiranja

Znesek

Pravilo dodelitve

Pot

Prispevek za potne stroške udeležencev od njihovega kraja izvora do kraja izvajanja aktivnosti in nazaj.

Prispevek za stroške na enoto

Za razdalje od 100 do 1 999 km:

275 EUR na udeleženca.

Pogoj: prijavitelji bodo morali utemeljiti, zakaj je mobilnost potrebna za doseganje ciljev in rezultatov projekta. Razdaljo je treba izračunati s kalkulatorjem razdalje, ki ga podpira Evropska komisija3. Prijavitelj mora navesti razdaljo enosmerne poti za izračun zneska nepovratnih sredstev EU za kritje povratne poti4.

Za razdalje 2 000 km ali več:

360 EUR na udeleženca.

Stroški bivanja

Prispevek za stroške bivanja udeležencev med aktivnostjo.

Prispevek za stroške na enoto

Aktivnosti, ciljno usmerjene v osebje:

do 14. dneva aktivnosti: 100 EUR na dan na udeleženca

+

od 15. do 60. dneva aktivnosti: 70 EUR na dan na udeleženca.

Aktivnosti, ciljno usmerjene v študente:

do 14. dneva aktivnosti: 55 EUR na dan na udeleženca

+

od 15. do 60. dneva aktivnosti: 40 EUR na dan na udeleženca.

 

Preglednica A – Izvajanje projekta (zneski v EUR na dan) v državah Programa

Zneski so odvisni od: a) profila osebja, ki je vključeno v projekt, in b) države sodelujoče organizacije, iz katere prihaja to osebje.

Menedžer

Učitelj/vodja usposabljanja/raziskovalec/

Mladinski delavec

Tehnično osebje

Administrativno osebje

B2.1

B2.2

B2.3

B2.4

Danska, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Švedska, Lihtenštajn, Norveška

353

289

228

189

Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Finska, Združeno kraljestvo, Islandija

336

257

194

157

Češka, Grčija, Španija, Ciper, Malta, Portugalska, Slovenija

197

164

122

93

Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška, Srbija, Republika Severna Makedonija, Turčija

106

88

66

47

 

Preglednica B – Izvajanje projekta (zneski v EUR na dan) v partnerskih državah

Zneski so odvisni od: a) profila osebja, ki je vključeno v projekt, in b) države sodelujoče organizacije, iz katere prihaja to osebje.

Menedžer

Učitelj/vodja usposabljanja/raziskovalec

Tehnično osebje

Administrativno osebje

B2.1

B2.2

B2.3

B2.4

Avstralija, Kanada, Kuvajt, Macao, Monako, Katar, San Marino, Švica, Združene države Amerike

353

289

228

189

Andora, Brunej, Japonska, Nova Zelandija, Singapur, Združeni arabski emirati, Vatikanska mestna država

336

257

194

157

Bahami, Bahrajn, Hongkong, Izrael, (Republika) Koreja, Oman, Saudova Arabija, Tajvan

197

164

122

93

Afganistan, Albanija, Alžirija, Angola, Antigva in Barbuda, Argentina, Armenija, Azerbajdžan, Bangladeš, Barbados, Belorusija, Belize, Benin, Butan, Bolivija, Bosna in Hercegovina, Bocvana, Brazilija, Burkina Faso, Burundi, Kambodža, Kamerun, Zelenortski otoki, Srednjeafriška republika, Čad, Čile, Kitajska, Kolumbija, Komori, Kongo, Demokratična republika Kongo, Cookovi otoki, Kostarika, Kuba, Džibuti, Dominika, Dominikanska republika, Ekvador, Egipt, Salvador, Ekvatorialna Gvineja Eritreja, Etiopija, Fidži, Gabon, Gambija, Gruzija, Gana, Grenada, Gvatemala, Gvineja, Gvineja Bissau, Gvajana, Haiti, Honduras, Indija, Indonezija, Iran, Irak, Slonokoščena obala, Jamajka, Jordanija, Kazahstan, Kenija, Kiribati, Demokratična ljudska republika Koreja, Kosovo, Kirgizistan, Laos, Libanon, Lesoto, Liberija, Libija, Madagaskar, Malavi, Malezija, Maldivi, Mali, Marshallovi otoki, Mavretanija, Mauritius, Mehika, Federativne države Mikronezije, Moldavija, Mongolija, Črna gora, Maroko, Mozambik, Mjanmar, Namibija, Nauru, Nepal, Nikaragva, Niger, Nigerija, Niue, Pakistan, Palau, Palestina, Panama, Papua Nova Gvineja, Paragvaj, Peru, Filipini, Ruanda, Sint Kitts in Nevis, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Samoa, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Salomonovi otoki, Somalija, Južna Afrika, Južni Sudan, Šrilanka, Sudan, Surinam, Svazi, Sirija, Tadžikistan, Tanzanija, ozemlje Rusije, kot je priznano z mednarodnim pravom, ozemlje Ukrajine, kot je priznano z mednarodnim pravom, Tajska, Demokratična republika Vzhodni Timor, Togo, Tonga, Trinidad in Tobago, Tunizija, Turkmenistan, Tuvalu, Uganda, Urugvaj, Uzbekistan, Vanuatu, Venezuela, Vietnam, Jemen, Zambija, Zimbabve

106

88

66

47