Kazalo
Iskanje po vodniku

Evropske univerze

Vodje držav in vlad so v sklepih Evropskega Sveta z dne 14. decembra 20171 pozvale države članice, Svet in Evropsko komisijo, naj do leta 2024 nadaljujejo s "spodbujanjem oblikovanja dvajsetih "Evropskih univerz", ki jih bodo sestavljale mreže univerz iz vse EU, kar bo omogočilo študentom pridobiti diplomo s kombiniranim študijem v več državah EU in bo prispevalo k mednarodni konkurenčnosti evropskih univerz".

Sklepi Sveta za izobraževanje z dne 22. maja 20182 

so še nadalje poudarili potencial »Evropskih univerz«, da »pomembno okrepijo mobilnost in spodbudijo visoko kakovost ter odličnost in povezavo med poučevanjem, raziskavami in inovacijami ter prenosom znanja, s čimer se izkažejo prednosti večjezičnega učenja, priznavanje kvalifikacij in razvoj skupnih izobraževalnih in raziskovalnih programov in projektov.« Izpostavili so tudi dejstvo, da imajo Evropske univerze lahko »vodilno vlogo pri oblikovanju celotnega evropskega izobraževalnega prostora«.

Za dosego tega cilja Evropska komisija predlaga edinstveno pobudo, ki predstavlja pomemben napredek in pravi kvantni preskok v sodelovanju med vsemi vrstami visokošolskih institucij iz vseh regij v Evropi in na vseh ravneh organizacije, prek vseh področij aktivnosti, od poučevanja in učenja do raziskav in inovacij. 

 

Kakšni so cilji in prioritete EVROPSKIH UNIVERZ?

"Evropske univerze" imajo velikopotezno nalogo, da dosežejo naslednja dva cilja:

  • Spodbujanje skupnih evropskih vrednot, kot so navedene v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji, in okrepljene evropske identitete, s čimer se poveže nova generacija Evropejcev, ki so sposobni sodelovati in delovati znotraj različnih evropskih in globalnih kultur, v različnih jezikih in preko meja, področij in akademskih disciplin.
  • Doseči precejšnji preskok v kakovosti, uspešnosti, privlačnosti in mednarodni konkurenčnosti evropskih visokošolskih institucij in prispevati k evropski ekonomiji znanja, zaposlovanju, kulturi in blaginji, pri čemer se kar najbolje izkoristijo inovativna pedagogika in prizadevanja, da se dejansko udejanji trikotnik znanja3 "Evropske univerze" bodo ključna gibala spodbujanja kakovosti visokega šolstva in, kjer je mogoče, utrditve povezovanja med raziskavami in inovacijami v Evropi in hkrati povezav z družbo in gospodarstvom.

Kaj so EVROPSKE UNIVERZE?

Termin "univerze" je treba razumeti v širšem smislu in vključujejo vse vrste visokošolskih institucij. Evropske univerze so rezultat dolgoročne vizije in v tem kontekstu se pričakuje, da bodo do leta 2025 "Evropske univerze" vključevale naslednje ključne elemente:

  • Deljena, celostna, dolgoročna skupna strategija za izobraževanje, kjer je to mogoče, s povezavami do raziskav in inovacij ter družbe v širšem smislu:
    • Na podlagi skupne vizije in skupnih vrednot za doseganje okrepljenega, trajnega sodelovanja med različnimi nivoji organizacije in prek različnih področij aktivnosti, pri čemer se gradi na dopolnjevanju prednosti.
    • Osebje na vseh nivojih sodelujoče organizacije je opolnomočeno za uveljavljanje te vizije.
  • Evropski meduniverzitetni "kampus", na katerem običajno:
    • Študentje, absolventje doktorskega študija in osebje se lahko prosto premikajo (dejansko ali virtualno) za potrebe študija, usposabljanja, poučevanja, raziskovanja, dela ali deljenje storitev v eni od partnerskih institucij. Študentje prilagajajo svojo izbiro kje in kaj študirati v okviru pedagoško zdržnih in logično oblikovanih študijskih programov med različnimi visokošolskimi izobraževalnimi institucijami in drugimi člani koalicije.
    • Vključena mobilnost na vseh stopnjah, vključno z dodiplomskim izobraževanjem ter magistrskim in doktorskim študijem. Najmanj 50 % študentov znotraj koalicije mora izkoristiti to mobilnost, tako v fizični, virtualni ali kombinirani obliki.
    • Novi skupni in fleksibilni učni načrti potekajo, kjer je relevantno, v treh stopnjah (diplomski, magistrski in doktorski študij), na podlagi interdisciplinarnih/multidisciplinarnih in medsektorskih pristopov ter vključevanja inovativne pedagogike, vključno z uporabo najnovejših digitalnih tehnologij. Vsebina je osebno prilagojena, sodelovanje pa je globalno.
    • Praktične izkušnje in/ali izkušnje, pridobljene na delovnem mestu, se pridobijo prek zunanjih mentorjev, da se spodbuja podjetniško miselnost in razvija državljansko udeležbo;
    • Sestava študentov odraža raznolikost populacije (z družbenega, ekonomskega in kulturnega vidika) ter vključuje udeležence vseživljenjskega učenja, izredne študente in netradicionalne študente.  Zagotovljen je dostop, sodelovanje in izpolnjevanje kvot za manj zastopane in depriviligirane skupine.  
  • Evropske ekipe za ustvarjanje znanja ("pristop, ki temelji na izzivu"), v katerih so študenti in akademiki, po možnosti skupaj z raziskovalci, poslovneži, regionalnimi akterji in akterji civilne družbe – odvisno od skupne strategije in vizije koalicije – skupaj nagovarjajo družbene in druge izzive po svoji izbiri z multidisciplinarnim pristopom prek:
    • inovativnega učenja in usposabljanja, ki opremi študente in raziskovalce s podjetniškimi, odprtimi in prenosljivimi znanji in veščinami na visokem nivoju, kot jih potrebujejo hitro spreminjajoči se trg dela in ekonomija in družba znanja, vključno prek prenosa raziskovalnih rezultatov nazaj v izobraževanje.
    • ustvarjanje inovativnih rešitev, ki se prilagajajo različnim evropskim regijam

Poleg tega morajo »Evropske univerze« delovati kot modeli dobre prakse, da nadalje progresivno izboljšajo kakovost, mednarodno konkurenčnost in privlačnost evropskega izobraževalnega prostora visokošolskega izobraževanja in morajo postati ključni elementi evropskega izobraževalnega prostora s spodbujanjem odličnosti.  Kot je določeno v dokumentu Oblikovanje močnejše Evrope s komunikacijo: vloga politike o mladih, izobraževanju in kulturi4 »Oblikovanje evropskega izobraževalnega prostora bo državam članicam EU omogočilo narediti več, hitreje, zvišati kakovost, konkurenčnost in vključenost njihovih sistemov izobraževanja in usposabljanja, s tem pa bodo tudi navdihnili posnemanje držav, ki niso članice EU«. V tem smislu se morajo »Evropske univerze« v sodelovanju z nacionalnimi organi zavezati, da bodo delovale v smeri ciljev politike evropskega izobraževalnega prostora, kot na primer: večjezičnost; samodejno priznavanje5 akademskih kvalifikacij in izobraževalnih obdobij v tujini, ki so pridobljena na sodelujočih visokošolskih ustanovah v okviru koalicije; uporaba Evropske študentske izkaznice6, ko bo ta uvedena; kot tudi ključne bolonjske zaveze (zagotavljanje kakovosti, priznavanje in, kjer koli je to ustrezno, tristopenjski sistem študija7).

 

Kaj bo podpiral ta ukrep?

Ta ukrep bo podpiral visokošolske institucije pri nadgradnji obstoječih modelov sodelovanja v visokošolskem izobraževanju in postopnem doseganju dolgoročne drzne vizije o "Evropskih univerzah".

  • Ta ukrep bo preizkusil različne inovativne in strukturne modele za uporabo in doseganje dolgoročne vizije, omenjene v poglavju "Kaj so Evropske univerze". Podpiral bo oblikovanje koalicij, ki jih v idealnem primeru sestavlja 5 do 8 partnerjev in oblikovanje novih partnerstev za sodelovanje ali pa utrditev obstoječih partnerstev prek pristopa korak za korakom. Te bodo imele možnost povezovanja akademskih in neakademskih partnerjev iz področja dela ter možnost kasneje rasti.
  • Prek tega ukrepa bodo visokošolske institucije progresivno uvajale aktivnosti, ki so potrebne za dosego svoje dolgoročne vizije, za začetek s povečevanjem stopnje povezovanja. Za dosego tega cilja se bodo dogovorili o poslanstvu na institucionalnem nivoju vsake članice koalicije. To poslanstvo bo moralo vključevati celotno skupno strategijo za okrepljeno in trajnostno sodelovanje med različnimi nivoji organizacije (npr. uprava, učiteljsko osebje, strokovno/podporno osebje in študentje) in na različnih področjih aktivnosti (trdni izobraževalni fokus s povezavami z raziskovanjem in inovacijami in storitvami za družbo), pri čemer se bo gradilo na dopolnjevanju prednosti.
  • Ta ukrep upošteva pristop "od spodaj navzgor", zato bo vsaka koalicija imela možnost fleksibilnosti pri oblikovanju svojega skupnega delovnega načrta za aktivnosti, ki so najbolj relevantne za dosego strateških ciljev in ki ji bodo pri tem v pomoč
  • Dolgoročna vizija Evropskih univerz, kot opisano zgoraj.Ta skupni delovni načrt za aktivnosti mora biti podprt z oblikovanjem relevantnih in učinkovitih skupnih strategij upravljanja. Primeri vzpostavitve tesnega sodelovanja med strukturami institucionalnega upravljanja so: oblikovanje skupnih mej, razvoj skupnih rezerv dejanskih in virtualnih intelektualnih in administrativnih virov, delitev skupnih virov, skupno zagotavljanje infrastrukture, podatkov in storitev, kot so podpora študentom, raziskovalcem in osebju, administracija in mednarodni odnosi, s skupnimi digitaliziranimi postopki, kjer koli je to mogoče.
  • Skupni delovni načrt mora vsebovati tudi aktivnosti za dosego visoke ravni prizadevanj, kar zadeva mobilnost, socialno vključevanje in pristop, ki temelji na izzivu. Koalicije morajo angažirati tudi ključne deležnike v izobraževanju in, kjerkoli je to mogoče, tudi raziskavah in inovacijah, da se spodbudi družbeno angažiranje študentov in osebja, kot tudi njihovih ključnih podjetniških kompetenc. Ta ukrep bo podpiral visokošolske izobraževalne institucije pri uvajanju prvih korakov tega skupnega delovnega načrta aktivnosti.

Kdo lahko sodeluje v Evropski univerzi?

Prijavitelj/koordinator: sodelujoča organizacija, ki odda predlog v imenu vseh partnerjev. Koordinator je v celoti odgovoren, da zagotovi izvajanje predloga v skladu s sporazumom. Aktivnosti koordiniranja zajemajo naslednje dolžnosti:

  • predstavljanje koalicije in delovanje v imenu koalicije Evropske univerze v odnosu do Evropske komisije; 
  • nositev finančne in pravne odgovornosti za primerno operativno, administrativno in finančno izvajanje koalicije Evropske univerze; 
  • koordiniranje koalicije Evropske univerze pri sodelovanju s partnerji.

Polnopravni partnerji so tiste sodelujoče organizacije, ki aktivno prispevajo k doseganju ciljev Evropske univerze. Vsak polnopravni partner mora podpisati mandatno pismo, s katerim dodeli koordinatorski organizaciji odgovornost, da deluje kot glavna upravičenka in da med izvajanjem predloga deluje v njegovem imenu;

Povezani partnerji (izbirno): Evropske univerze lahko povezujejo partnerje, ki prispevajo k izvajanju specifičnih nalog/aktivnosti ali podpirajo razširjanje in trajnost koalicije. Za vprašanja glede upravljanja sporazuma se „pridruženi partnerji“ ne štejejo za partnerje Evropske univerze in ne prejemajo sredstev. Vendar morata biti njihova vključenost in vloga v različnih aktivnostih jasno opisana.

Povezani subjekti (izbirno): Organizacije, ki prispevajo k doseganju ciljev in aktivnosti Evropske univerze. Povezani subjekti morajo biti opredeljeni v vlogi za nepovratna sredstva in morajo izpolnjevati zahteve iz Priloge III (Glosar pojmov) tega vodnika za prijavitelje.

 

Katera merila se uporabljajo za oceno predlagane Evropske univerze?

Merila za upravičenost​

Upravičene sodelujoče organizacije

Vsaka visokošolska institucija, ki je nosilka veljavne Listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE), s svojimi povezanimi subjekti (če obstajajo).

Vsaka javna/zasebna organizacija, ki deluje na področju izobraževanja in usposabljanja, raziskav in inovacij ali svetu dela s sedežem v državi članici EU ali drugi državi Programa.

Kdo se lahko prijavi?

Vsaka upravičena sodelujoča visokošolska institucija s sedežem v državi članici EU ali drugi državi programa je lahko prijaviteljica. Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, ki so vključene v Evropsko univerzo.

Število in profil sodelujočih organizacij

Evropsko univerzo morajo sestavljati najmanj tri visokošolske institucije iz najmanj treh držav članic EU ali drugih državah programa.  Poleg tega je lahko katera koli javna/zasebna organizacija, ki je dejavna na področju izobraževanja in usposabljanja, raziskav in inovacij ali na področju dela lahko del (kot pridruženi partner) koalicije.

Trajanje

3 leta

Kje se prijaviti? 

Pri Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo v Bruslju.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 28. februarja do 12. ure (opoldne po bruseljskem času) za koalicije, ki se začnejo med 1. septembrom in 1. decembrom istega leta.

Kako se prijaviti?

Za podrobnosti o postopku prijave glejte del C tega vodnika.

 

Organizacije prijaviteljice bodo ocenjene z ustreznimi merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika. 

 

Merila za dodelitev

Predlog bo ocenjen z naslednjimi merili:

Relevantnost predloga

(največ 25 točk)

 

  • Namen: v kolikšni meri ima predlog namen nasloviti in delovati v smeri dolgoročne vizije ukrepa (oglejte si poglavje »Kaj so Evropske univerze« zgoraj in zadevni sklepi Evropskega sveta z dne 14. decembra 20178)  
  • Prispevek k razvoju evropskega izobraževalnega prostora
  • Relevantnost skupnega dolgoročnega poslanstva koalicije.  Poslanstvo mora biti izrecno potrjeno s strani ustreznih organov odločanja. 
  • Stopnja prizadevanj in inovativnega pristopa predloga, vključno s tem, v kolikšni meri bo koalicija utrdila in razširila sodelovanje:
    • pri zagotavljanju izobraževanja, povezovanje, kjer je to mogoče, z raziskavami in inovacijami, v primerjavi s tem, kar so člani koalicije že dosegli.
    • prek inovativnih in novih strukturnih modelov
  • Evropska dodana vrednost. V kolikšni meri:
    • predlog izkazuje dodano vrednost, ki je pridobljena prek mednarodnega (nadnacionalnega) pristopa, še posebej za študente; 
    • predlog izkazuje prispevek k regionalnemu razvoju, na primer prek vključitve članov koalicije v razvoj in uvajanje strategij pametne specializacije
    • zveza bo koristila drugim visokošolskim izobraževalnim ustanovam, v glavnem v Evropski uniji, pa tudi širše, s spodbujanjem odličnosti.
Geografska uravnoteženost
 (največ 15 točk)
  • V kolikšni meri koalicija vključuje večje število visokošolskih institucij iz različnih geografskih območij9  zagotavlja široko geografsko pokritost v skladu s sklepi Evropskega sveta10
  • V kolikšni meri si je prijavitelj prizadeval za geografsko sestavo koalicije in izkazal relevantnost za doseganje ciljev Evropskih univerz in evropskega izobraževalnega prostora.

Kakovost zasnove in izvedbe predloga
(največ 20 točk)

 

  • Skladnost med cilji predloga in skupnih načrtovanih aktivnosti za dosego teh ciljev
  • Zavezanost k delovanju naproti ciljem politike v evropskem izobraževalnem prostoru
  • V kolikšni meri predlog izkazuje, kako je razvoj skupne strategije in skupnih načrtovanih aktivnosti skladen s stopnjo prizadevanj Evropskih univerz in kako bo učinkovito prispeval k utrjevanju in krepitvi:
    • Visokokakovostnega izobraževanja, vključno z inovativnimi pedagoškimi modeli za razvoj naprednih veščin in kompetenc, pri čemer se kar najbolje izkoristijo digitalne tehnologije, kombinirano učenje in izobraževanje na delovnem mestu 
    • Stopnja mobilnosti študentov, osebja in raziskovalcev
    • Kjer je to mogoče, povezovanje med izobraževanjem in raziskavami in inovacijami, vključno z uporabo raziskovalnih rezultatov in inovacij za izobraževanje
    • Stopnja vključitve ključnih deležnikov pri krepitvi družbenega angažiranja študentov in osebja ter njihovih ključnih podjetniških kompetenc.
    • Vključevanje lokalne skupnosti 
  • Družbena raznolikost sestave študentov in podporni ukrepi za spodbujanje dostopa, sodelovanja in izpolnjevanja kvot za manj zastopane in depriviligirane skupine
  • Delovni program in zemljevid je jasen in definiran, pokriva različne stopnje in dobro opisuje pričakovani napredek, rezultat in izide med različnimi fazami.
  • Ocena kakovosti in finančna ureditev: koalicija je pripravila oceno in revizijo kakovosti, ki vključuje specifične ukrepe za oceno napredka, postopkov in izsledkov (na primer prek razvoja trajnih kvantitativnih in kvalitativnih kazalnikov, vključno s povratnimi informacijami s strani študentov in osebja). Spremljanje kakovosti bi moralo zagotoviti, da je izvajanje koalicije stroškovno učinkovito.

Kakovost dogovorov o sodelovanju v okviru koalicije

(največ 20 točk)

  • Struktura dogovora: porazdelitev odgovornosti in nalog je jasna in primerna ter izkazuje finančno, strukturno in organizacijsko predanost na najvišjem institucionalnem nivoju, pri čemer dobi celotno osebje priložnost, da sooblikuje koalicijo, tako prek izvajanja izobraževanja kot, kjer je to mogoče, raziskav in razvoja, ter na strukturnem organizacijskem nivoju prek skupnih upravnih struktur, skupnega zagotavljanja storitev, baz podatkov, človeških virov in znanstvene infrastrukture.
  • Vloge in odgovornosti: jasno je izkazana kapaciteta in aktivna vloga vsakega člana koalicije pri zagotavljanju skupne vizije, strategije in skupnih aktivnosti.
  • Dopolnilno: v kolikšni meri se partnerji dopolnjujejo, vključno kar zadeva raznolikost vrst visokošolskih institucij, ali pokažejo medsebojno sodelovanje za doseganje dodane vrednosti in stroškovne učinkovitosti. 
  • Dogovori o sodelovanju so dobro oblikovani in kar najbolje izkoriščajo prednosti povezanega sodelovanja z zmanjševanjem administrativnih ovir in spodbujanjem vseh vrst mobilnosti v okviru koalicije, vključno z mobilnostjo med organizacijami, ki niso le visokošolske institucije.
  • Sodelovanje/skupinski duh: predlog vključuje jasne dogovore in odgovornosti za pregledno in učinkovito odločanje, reševanje sporov, upravljanje s tveganji, poročanje in obveščanje med sodelujočimi organizacijami.

Trajnost in razširjanje

(največ 20 točk)

  • Dolgoročna strategija za trajnost koalicije: predlog vključuje poglavje o trajnosti, ki razdela, kako vsaka članica koalicije to finančno ali kako drugače podpira, s ciljem, da je trajna tudi po poteku obdobja financiranja EU.
  • Zmožnost koalicije, da deluje kot zgled: v kolikšni meri se rezultati in dobre prakse, ki jih ustvarja koalicija, delijo in imajo potencial, da so vključeni v druge visokošolske institucije, s katerimi organizacije sodelujejo zunaj koalicije, v glavnem v Evropski uniji in tudi širše.
  • Razširjanje: predlog zagotavlja jasen načrt razširjanja rezultatov in dobrih praks ter vključuje primerne človeške in finančne vire, aktivnosti, orodja in komunikacijske kanale, vključno z uporabo družbenih omrežij, da zagotovi, da se rezultati in prednosti prenesejo ter odprto in učinkovito delijo z deležniki širše, med obdobjem financiranja koalicije Evropske univerze in po njem.
  • Prosto dostopni učni viri in viri odprte znanosti in državljanske znanosti: Če je relevantno in v okvirih obstoječih nacionalnih in evropskih pravnih okvirov, predlog opisuje, kako bodo podatki, gradiva, dokumenti in avdio-vizualna gradiva ter dejavnosti družbenih omrežij dostopni, tako da bodo podatki na voljo za iskanje, vidni, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljani (FAIR, Findable, Accessible, Interoperable and Reusable) pri drugih visokošolskih institucijah in Evropskih univerzah v Evropi.

 

Za upoštevanje pri dodeljevanju sredstev morajo predlogi doseči vsaj 70 točk. Poleg tega morajo doseči vsaj 13 točk za kategorijo "Ustreznost predloga", 11 točk za kategorije "Kakovost predloga in uvajanje", "Kakovost dogovora o sodelovanju v koaliciji" in "Trajnost in razširjanje" in 8 točk za kategorijo "Geografska uravnoteženost".

 

Kaj je še treba vedeti o tem ukrepu?

Dodatne informacije o Evropskih univerzah so objavljene na spletnem mestu Komisije11

Zagotavljanje kakovosti mora biti sestavni del, da se zagotovi, da Evropske univerze uspešno podajajo pričakovane rezultate in dosegajo učinek izven posameznih partnerskih organizacij. Evropske univerze morajo obvezno izvesti ciljno usmerjene aktivnosti razširjanja, ki dosežejo deležnike, oblikovalce politik, strokovnjake in podjetja. Praviloma je rezultate treba zagotoviti kot prosto dostopne učne vire (PDUV) in jih objaviti na ustreznih platformah stroke, sektorja ali pristojnih organov. 

 

KAKŠNA SO PRAVILA ZA DODELITEV SREDSTEV?

 

Najvišji prispevek EU za 3-letno Evropsko univerzo: 5 000 000 EUR

Proračun koalicij Evropskih univerz bo temeljil na dejanskih stroških za aktivnosti koalicije. Nepovratna sredstva EU so namenjena sofinanciranju teh aktivnosti do največ 80 % vseh upravičenih stroškov.

Zahtevani proračun je treba upravičiti glede na načrtovane aktivnosti, kot opisano v prijavnem obrazcu. Vsi stroški morajo biti v celoti opisani in upravičeni. 

Stroški morajo ustrezati stroškom, ki jih imajo sodelujoče institucije glede na njihovo siceršnjo politiko. Še posebej morajo biti stroški za izplačila v skladu z običajno politiko plač ter vsemi socialnimi prispevki in drugimi prispevki v skladu z zakonom, ki so del izplačila; potni stroški in individualna podpora morajo biti v skladu z običajno prakso sodelujočih institu-cij/organizacij, kar zadeva potne stroške in stroške namestitve; stroški za opremo se odpišejo v skladu z običajno računovodsko prakso upravičenca.

Stroški (vključno z opremo in angažiranjem podizvajalcev) morajo biti razumni, upravičeni in neposredno povezani z doseganjem ciljev koalicije Evropske univerze. Poleg tega mora biti angažiranje podizvajalcev v skladu s pravili javnega naročanja v EU. 

Različne postavke proračuna morajo biti organizirane kot sledi:

 

 Upravičeni stroški

Mehanizem financiranja

Znesek

Pravilo dodelitve 

1. NEPOSREDNI STROŠKI   Upravičeni dejanski stroški    
1.1 Stroški osebja Stroški osebja, ki je dodeljeno ukrepu (tako rednega kot začasnega) iz sodelujočih institucij/organizacij, ki vključujejo dejanske plače ter socialne prispevke ter druge stroške v skladu z zakonom in so del izplačila.    

Nepovratna sredstva morajo biti porabljena za kritje stroškov osebja za vse upravičence, če ti izvajajo naloge, ki so neposredno povezane z doseganjem ciljev Evropske univerze.

1.2 Potni stroški

Prispevek za potne stroške udeležencev do kraja izvajanja aktivnosti in nazaj.

    To velja za osebje (tako stalno kot začasno), študente in absolvente doktorskega študija iz sodelujočih institucij/organizacij, ki sodelujejo pri ukrepu (npr. aktivnosti usposabljanja in študija, sestanki, delavnice in seminarji).
1.3 Individualna podpora Stroški, neposredno povezani z življenjskimi stroški (prehrana in namestitev) udeležencev, ki sodelujejo pri ukrepu, med aktivnostjo.     

To velja za osebje (tako stalno kot začasno), študente in absolvente doktorskega študija iz sodelujočih institucij/organizacij (npr. aktivnosti usposabljanja in študija, sestanki, delavnice in seminarji). Ti stroški naj bi pokrivali aktivnosti mobilnosti za omejen čas trajanja.(največ 3 mesece)12.

1.4 Oprema Stroški amortizacije za opremo in druga sredstva (nova in rabljena), če jih sodelujoče visokošolske institucije dejansko imajo.    Največ 5 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov. Upošteva se le tisti del amortizacije, najema in lizinga, ki ustreza trajanju obdobja financiranja in deležu dejanske uporabe, za namene ukrepa. Upravičeni so le tisti stroški amortizacije za opremo ali druga sredstva, ki so neposredno povezani z razvojem inovativnih pedagogik ter mešanih in/ali učnih aktivnosti z delovnega mesta.
1.5 Drugi stroški

Stroški, povezani z:

  • Prenosom najboljših praks na visokošolske institucije zunaj koalicije
  • Razširjanje znanja in informacij (npr. oglaševanje v medijih, promocijska gradiva in aktivnosti);
  • Najem prostorov za večje dogodke 
  • Revizije;
  • Bančni stroški, vključno z bančnimi garancijami, če to zahteva izvajalska agencija;
  • Najem podizvajalcev za specifične naloge;
  • Potni stroški in/ali stroški za bivanje tretjih oseb (strokovnjakov, profesor-jev, govorcev itd.), ki pris-pevajo k aktivnostim Evropske univerze
  Največ 5 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov.

upravičenih primerih za specifične, časovno omejene, projektne naloge, če te ne morejo izvesti člani konzorcija sami ali kjer narava aktivnosti dejansko zahteva zunanje izvajalce. Najemanje podizvajalcev za ključne aktivnosti, kot so poučevanje in/ali upravljanje projekta (splošno upravljanje in koordiniranje, spremljanje, finančno upravljanje, poročanje EACEA (Education Audiovisual and Culture Executive Agency [Izvajalska agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo])) ni mogoče. 

S člani osebja soupravičencev se ne smejo sklepati pogodbe o podizvajanju. 

Potni stroški in stroški bivanja oseb, ki ne pripadajo eni od partnerskih organi-zacij, se lahko sofinancirajo, če konzor-cij te osebe povabi k sodelovanju pri glavnih aktivnostih Evropske univerze.

2. POSREDNI STROŠKI   do 7 % skupnih neposrednih upravičenih stroškov za ukrep13   Pavšalni znesek