Kazalo
Iskanje po vodniku

Krepitev zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja

Ta ukrep, ki je namenjen podpori posodobitvi, dostopnosti in internacionalizaciji visokošolskega izobraževanja v partnerskih državah, se bo izvajal v okviru prednostnih nalog, opredeljenih v sporočilih "Novo evropsko soglasje o razvoju"1 in "Evropsko visokošolsko izobraževanje v svetu"2. Izvaja se v okviru zunanjih politik EU, opredeljenem s finančnimi instrumenti Evropske unije, ki podpirajo ta ukrep, in sicer v:

  • evropskem instrumentu sosedstva3,
  • instrumentu za razvojno sodelovanje4,
  • instrumentu za predpristopno pomoč5,
  • Evropskem razvojnem skladu.

Ta ukrep prispeva k trajnostni in vključujoči socialno-ekonomski rasti v partnerskih državah in bi moral zagotavljati razvoj ter cilje in načela zunanjega delovanja EU, vključno z nacionalno odgovornostjo, socialno kohezijo, enakostjo, ustrezno geografsko uravnoteženostjo in raznolikostjo. Posebna pozornost bo namenjena najmanj razvitim državam, univerzam na oddaljenih območjih ter študentom z manj priložnostmi iz revnih socialno-ekonomskih okolij in študentom s posebnimi potrebami.

Naslednje poglavje je treba brati skupaj s Prilogo I k temu vodniku (Posebna pravila in informacije glede krepitve zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja).

Kaj je projekt krepitve zmogljivosti?

Projekti krepitve zmogljivosti so mednarodni projekti sodelovanja na podlagi večstranskih partnerstev med visokošolskimi institucijami iz Programa in upravičenimi partnerskimi državami, ki se financirajo z zgoraj navedenimi instrumenti. Vključujejo lahko tudi neakademske partnerje za krepitev povezav z družbo in podjetji ter sistemskega učinka projektov. Cilji projektov krepitve zmogljivosti s pomočjo strukturiranega sodelovanja, izmenjave izkušenj in dobrih praks ter mobilnosti posameznikov so:

  • podpirati posodobitev, dostopnost in internacionalizacijo visokošolskega izobraževanja v upravičenih partnerskih državah;
  • podpirati upravičene partnerske države pri obravnavanju izzivov, s katerimi se srečujejo njihove visokošolske institucije in sistemi, vključno s tistimi, povezanimi s kakovostjo, ustreznostjo, enakostjo dostopa, načrtovanjem, izvajanjem, upravljanjem in vodenjem;
  • prispevati k sodelovanju med EU in upravičenimi partnerskimi državami (ter med upravičenimi partnerskimi državami);
  • spodbujati prostovoljno konvergenco z razvojem EU v visokošolskem izobraževanju;
  • spodbujati ljudi k navezovanju stikov z drugimi, medkulturno zavest in razumevanje.

Ti cilji se v upravičenih partnerskih državah zasledujejo z ukrepi, ki:

  • izboljšujejo kakovost visokošolskega izobraževanja in povečujejo njegov pomen za trg dela in družbo;
  • izboljšujejo raven kompetenc in spretnosti v visokošolskih institucijah z razvojem novih in inovativnih programov izobraževanja;
  • krepijo zmogljivosti upravljanja, vodenja in inovacij ter internacionalizacijo visokošolskih institucij;
  • povečujejo zmogljivosti nacionalnih organov za posodobitev njihovih sistemov visokošolskega izobraževanja s podpiranjem opredeljevanja, izvajanja in spremljanja politik reform;
  • spodbujajo regionalno integracijo in sodelovanje v različnih regijah6 sveta prek skupnih pobud, izmenjave dobrih praks in sodelovanja.

Podprti sta dve kategoriji projektov krepitve zmogljivosti:

Skupni projekti: namenjeni so doseganju rezultatov, ki načeloma in neposredno koristijo organizacijam iz upravičenih partnerskih držav, vključenih v projekt. Ti projekti se običajno osredotočajo na tri različne vrste aktivnosti:

  • razvoj učnega načrta;
  • posodobitev vodenja, upravljanja in delovanja visokošolskih institucij;
  • krepitev odnosov med visokošolskimi institucijami ter širšim gospodarskim in družbenim okoljem.

Strukturni projekti: namenjeni so ustvarjanju učinka na sisteme visokošolskega izobraževanja in spodbujanju reform na nacionalni in/ali regionalni ravni v upravičenih partnerskih državah. Ti projekti se običajno osredotočajo na dve različni kategoriji aktivnosti:

  • posodobitev politik, vodenja in upravljanja sistemov visokošolskega izobraževanja;
  • krepitev odnosov med sistemi visokošolskega izobraževanja ter širšim gospodarskim in družbenim okoljem.

Projekti krepitve zmogljivosti se lahko izvajajo v obliki:

  • nacionalnih projektov; tj. projektov, ki vključujejo institucije iz samo ene upravičene partnerske države;
  • meddržavnih projektov znotraj ene regije, ki vključujejo vsaj dve državi iz te regije;
  • meddržavnih projektov, ki vključujejo več kot eno regijo in vsaj eno državo iz posamezne zadevne regije.

Katere aktivnosti so podprte v okviru tega ukrepa?

Erasmus+ ponuja izjemno prilagodljivost v zvezi z aktivnostmi, ki se lahko izvajajo s projektom krepitve zmogljivosti, če je v predlogu dokazano, da so te aktivnosti najustreznejše za doseganje ciljev, opredeljenih za projekt.

S skupnimi projekti se lahko običajno izvaja širok nabor aktivnosti, kot so:

  • razvoj, preskušanje, prilagajanje:
    • učnih načrtov, programov, učnega gradiva in orodij;
    • metodologij učenja in poučevanja ter pedagoških pristopov, zlasti tistih, ki zagotavljajo ključne kompetence, osnovne spretnosti, znanje jezikov in podjetniško izobraževanje ter se usmerjajo v uporabo IKT;
    • novih oblik programov praktičnega usposabljanja in obravnavanja primerov iz resničnega življenja v gospodarstvu in industriji;
    • sodelovanja med univerzami in podjetji, vključno z nastajanjem zagonskih podjetij;
    • novih oblik učenja in zagotavljanja izobraževanja in usposabljanja, zlasti strateška uporaba odprtega in prilagodljivega učenja, virtualna mobilnost, prosto dostopni učni viri in boljša uporaba potenciala IKT;
    • usmerjanja, svetovanja, metod in orodij za mentorstvo;
    • orodij in metod za profesionalizacijo in poklicni razvoj akademskega in administrativnega osebja;
    • zagotavljanja kakovosti na ravni programov in institucionalni ravni;
    • novih sistemov in struktur vodenja in upravljanja;
    • sodobnih univerzitetnih storitev, na primer za finančno upravljanje, mednarodne odnose, usmerjanje študentov in svetovanje študentom, akademske zadeve in raziskave;
  • krepitev internacionalizacije visokošolskih institucij in zmogljivosti za učinkovito mreženje na področju raziskav, znanstvenih in tehnoloških inovacij (mednarodna odprtost učnih načrtov, študentskih storitev, sistemov medinstitucionalne mobilnosti, znanstvenega sodelovanja in prenosa znanja itd.);
  • posodobitev zmogljivosti, potrebnih za izvajanje inovativnih praks (npr. za nove metode učnih načrtov in poučevanja, za razvoj novih storitev itd.);
  • organizacija usposabljanj osebja, ki vključuje izobraževalno osebje in pomožno osebje, tehnično ter administrativno osebje in vodje univerz.

Projekti za reformo učnih načrtov naj bi zlasti vključevali usposabljanje za izobraževalno osebje in obravnavali povezana vprašanja, kot sta zagotavljanje kakovosti in zaposljivost diplomantov prek povezav s trgom dela. Študijski programi morajo biti uradno akreditirani pred koncem življenjskega cikla projekta. Poučevanje novih ali posodobljenih programov se mora začeti med življenjskim ciklom projekta z ustreznim številom študentov in prekvalificiranih učiteljev ter se mora izvajati vsaj eno tretjino trajanja projekta. Usposabljanje med projekti reforme učnih načrtov je lahko ciljno usmerjeno tudi v administrativno osebje, kot so knjižničarji, laboratorijsko osebje in informatiki.

Strukturnimi projekti se lahko običajno izvaja širok nabor aktivnosti, kot so:

  • krepitev internacionalizacije sistemov visokošolskega izobraževanja;
  • uvajanje bolonjskih reform (tristopenjski sistem, zagotavljanje kakovosti, ocenjevanje itd.);
  • izvajanje orodij za preglednost, kot so sistemi kreditnih točk, postopki akreditacije, smernice za priznavanje predhodnega in neformalnega učenja itd.;
  • vzpostavitev nacionalnega ogrodja kvalifikacij;
  • razvoj in izvajanje sistemov/smernic za notranje in zunanje zagotavljanje kakovosti;
  • razvoj in izvajanje novih pristopov in orodij za oblikovanje politik in spremljanje, vključno z vzpostavitvijo predstavniških teles, organizacij ali združenj;
  • krepitev vključevanja izobraževanja, raziskav in inovacij.

Konkretneje lahko te aktivnosti vključujejo:

  • raziskave in študije o specifičnih vprašanjih v zvezi z reformami;
  • svetovanje o politiki in strokovno svetovanje;
  • organizacijo konferenc, seminarjev, delavnic, okroglih miz (ki bi morale voditi do operativnih zaključkov in priporočil);
  • organizacijo usposabljanja osebja o vprašanjih politike;
  • organizacijo usposabljanj osebja (ki lahko vključuje izdelavo priročnikov in smernic za usposabljanje), ki vključuje izobraževalno in pomožno osebje, tehnično ter administrativno osebje in vodje univerz;
  • organizacijo kampanj ozaveščanja.

Kakšna je vloga organizacij, ki sodelujejo v projektu krepitve zmogljivosti?

Glede na njihove cilje bi morali projekti krepitve zmogljivosti vključevati najustreznejši in najbolj raznolik nabor partnerjev, da lahko ustvarijo vzajemne koristi na podlagi različnih izkušenj, profilov in specifičnega strokovnega znanja ter pomembne in visokokakovostne rezultate projekta. Zagotoviti bo treba pravično in dejavno vključevanje različnih partnerjev na podlagi ustrezne porazdelitve nalog in jasne predstavitve zmogljivosti mrežnega povezovanja ter, za povečanje učinka, biti sposoben graditi na različnih stopnjah partnerstva in ne le na individualni udeležbi.

Partnerji morajo oddati pooblastila oziroma mandatna pisma7, ki jih koordinator podpiše z vsakim partnerjem in potrjujejo, da partnerji koordinatorja pooblaščajo, da deluje v njihovem imenu in na njihov račun pri podpisovanju morebitnega sporazuma in poznejših dodatnih klavzul z Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo.

V skladu s področjem uporabe in cilji ukrepa se predvideva, da so sodelujoče organizacije iz upravičenih partnerskih držav ciljna skupina projekta krepitve zmogljivosti. Aktivnosti in rezultati, opisani v predlogu, morajo biti namenjeni zagotavljanju koristi za upravičene partnerske države, njihove visokošolske institucije in sisteme.

Visokošolske institucije iz upravičenih partnerskih držav se spodbuja, da delujejo kot prijaviteljice, če imajo potrebno finančno in operativno zmogljivost.

Sodelujoče organizacije iz držav Programa prinašajo svoje izkušnje in strokovno znanje v zvezi s cilji projekta. Njihova vloga je prispevati k doseganju ciljev projekta, zato potrebe teh institucij ne bi smele biti vključene v zasnovo projekta. Te organizacije so upravičene do deleža proračunskih sredstev v zvezi s stroški, nastalimi z njihovo vlogo.

Poleg tega se lahko pri krepitvi zmogljivosti na področju projekta visokošolskega izobraževanja izkoristi tudi sodelovanje s pridruženimi partnerji (izbirno). Te organizacije (npr. neakademski partnerji) posredno prispevajo k izvajanju posebnih nalog/aktivnosti in/ali podpirajo razširjanje in trajnost projekta. Prispevajo lahko na primer s prenosom znanja in spretnosti, zagotavljanjem dopolnilnih programov ali podpiranjem možnosti za napotitev ali prakso. Pridruženi partnerji se ne upoštevajo pri minimalnem številu visokošolskih institucij ali ministrstev, ki so zahtevana v sestavi partnerstva. Za vprašanja glede upravljanja sporazuma se „pridruženi partnerji“ ne štejejo za del konzorcija in se zato ne štejejo za upravičence, njihovi stroški pa se ne upoštevajo pri izračunu nepovratnih sredstev EU.

Kakšna je vloga sodelujočih organizacij pri projektu krepitve zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja?

Prijavitelj/koordinator: sodelujoča organizacija, ki odda predlog projekta v imenu vseh partnerjev. Koordinator je v celoti odgovoren, da zagotovi izvajanje projekta v skladu s sporazumom.Njegovo koordiniranje zajema naslednje naloge:

  • zastopa in ravna v imenu projektnih partnerjev v razmerju do Evropske komisije;
  • nosi finančno in pravno odgovornost za ustrezno operativno, administrativno in finančno izvajanje celotnega projekta;
  • koordinira projekt v sodelovanju s projektnimi partnerji.

Polnopravni partnerji: sodelujoče organizacije iz držav Programa ali partnerskih držav, ki dejavno prispevajo k doseganju ciljev projekta krepitve zmogljivosti.Vsak polnopravni partner mora podpisati mandatno pismo, s katerim koordinatorsko organizacijo pooblašča, da med izvajanjem projekta prevzame vlogo glavnega upravičenca in ravna v njegovem imenu.

Pridruženi partnerji (izbirno): projekti krepitve zmogljivosti lahko vključujejo pridružene partnerje, ki prispevajo k izvajanju določenih projektnih nalog/aktivnosti ali podpirajo razširjanje in trajnost projekta. Za vprašanja glede upravljanja sporazuma se „pridruženi partnerji“ ne štejejo za projektne partnerje in ne prejmejo financiranja, prav tako pa se ne upoštevajo pri minimalnih zahtevah za sestavo konzorcija. Vendar morata biti njihova vključenost in vloga v projektu ter različnih aktivnostih jasno opisani.

Povezani subjekti (izbirno): organizacije, ki prispevajo k doseganju ciljev in aktivnosti projekta. Povezane subjekte, ki morajo izpolnjevati zahteve iz Priloge III (Glosar pojmov) k temu Vodniku za prijavitelje, je treba opredeliti v vlogi za nepovratna sredstva.

Kakšna so merila za oceno projekta krepitve zmogljivosti?

V nadaljevanju so navedena formalna merila, ki jih mora upoštevati projekt krepitve zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja za upravičenost do nepovratnih sredstev Erasmus+:

Merila za upravičenost

Upravičene partnerske države

Vključene so partnerske države, ki spadajo v regije od 1 do 4 in od 6 do 11 (glej poglavje „Upravičene države“ v delu A tega vodnika), pa tudi Čile in Urugvaj8 .

Upravičene sodelujoče organizacije9

Sodelujoča organizacija je lahko:

  • katera koli javna ali zasebna organizacija, skupaj s povezanimi subjekti (če ti obstajajo), ki ponuja celotne programe, ki vodijo do visokošolske izobrazbe in priznane diplome na terciarni ravni10 (opredeljena kot visokošolska institucija in priznana kot taka s strani pristojnih organov),

ali

  • katera koli javna ali zasebna organizacija, skupaj s povezanimi subjekti (če ti obstajajo), ki je dejavna na trgu dela ali na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Taka organizacija je lahko na primer:
    • javno ali zasebno malo, srednje ali veliko podjetje (vključno s socialnimi podjetji);
    • javni organ na lokalni, regionalni ali nacionalni ravni (vključno z ministrstvi);
    • socialni partner ali drug predstavnik sveta dela, tudi gospodarske zbornice, obrtna/poklicna združenja in sindikati;
    • raziskovalni inštitut;
    • fundacija;
    • šola/institucija (na kateri koli ravni, od predšolskega do srednješolskega izobraževanja, vključno s poklicnim izobraževanjem in izobraževanjem odraslih);
    • neprofitna organizacija, združenje, nevladna organizacija (vključno z nacionalnimi ali mednarodnimi združenji ali mrežami visokošolskih institucij, združenji študentov ali učiteljev itd.);
    • kulturna organizacija, knjižnica, muzej;
    • organ, ki zagotavlja karierno orientacijo, poklicno svetovanje in storitve informiranja.

Vsaka sodelujoča organizacija mora imeti sedež v državi Programa ali upravičeni partnerski državi.

Visokošolske institucije iz države Programa morajo biti nosilke veljavne Listine Erasmus za terciarno izobraževanje (ECHE). Listina ECHE se ne zahteva za sodelujoče visokošolske institucije iz upravičenih partnerskih držav.

Upravičeni so združenja ali organizacije visokošolskih institucij, namenjene spodbujanju, izboljšanju in reformi visokošolskega izobraževanja in sodelovanju v Evropi ter med Evropo in drugimi deli sveta. Če takšna združenja, organizacije ali mreže vključujejo druge sektorje izobraževanja in usposabljanje, morajo biti aktivnosti osredotočene zlasti na visokošolsko izobraževanje, kar mora biti jasno izraženo v statutu in vodstvenih strukturah organizacije. Združenje, organizacija ali mreža visokošolskih institucij se bo štela kot en pravni subjekt/partnerska institucija, kar pomeni, da bo obravnavana kot en subjekt iz države, v kateri ima sedež. Te organizacije se ne bodo štele za visokošolske institucije. Nepovratna sredstva lahko izkoristijo le tisti člani, ki imajo sedež v državah Programa ali upravičenih partnerskih državah.

Mednarodne vladne organizacije lahko sodelujejo kot partnerice v projektu krepitve zmogljivosti na podlagi samofinanciranja.

Posebna določba za Ukrajino: v primeru Ukrajine so upravičene visokošolske institucije samo tiste, ki jih priznava ukrajinsko ministrstvo za izobraževanje in znanost (za nadaljnje informacije stopite v stik z nacionalnim uradom Erasmus+ v Ukrajini).

Kdo se lahko prijavi?

Za nepovratna sredstva se lahko prijavijo naslednje vrste sodelujočih organizacij: 

  • visokošolska institucija;
  • združenje ali organizacija visokošolskih institucij;
  • samo za strukturne projekte: pravno priznana nacionalna ali mednarodna organizacija rektorjev, učiteljev ali študentov;

s sedežem v državi Programa ali upravičeni partnerski državi.

Ta organizacija se prijavi v imenu vseh sodelujočih organizacij, ki so vključene v projekt.

Izjema: sodelujoče organizacije iz Libije in Sirije (regija 3), Ruske federacije (regija 4) ter Čila in Urugvaja ne morejo biti prijavitelji.

Število in profil sodelujočih organizacij

Projekti krepitve zmogljivosti morajo upoštevati vsa naslednja merila:

Za projekte, ki vključujejo samo eno partnersko državo (nacionalni projekti):

V projekt morajo biti vključene ena upravičena partnerska država in vsaj dve državi Programa.

Ti projekti morajo kot polnopravne partnerje vključevati najmanjše število visokošolskih institucij, kot sledi:

  • vsaj eno visokošolsko institucijo iz vsaj dveh držav Programa, ki sodelujeta v projektu;
  • vsaj tri visokošolske institucije iz partnerske države, ki sodeluje v projektu;
  • projekti morajo vključevati vsaj toliko visokošolskih institucij iz partnerskih držav, kot je visokošolskih institucij iz držav Programa.

Izjema: v partnerskih državah, kjer je število visokošolskih institucij v celotni državi manjše od pet, ali kadar posamezna institucija predstavlja več kot 50 % celotne študentske populacije v državi, se sprejmejo tudi vloge, ki vsebujejo samo eno visokošolsko institucijo za to državo.

Za projekte, ki vključujejo dve ali več partnerskih držav (večdržavni projekti):

V projekt morajo biti vključene vsaj dve upravičeni partnerski državi in vsaj dve državi Programa. Partnerske države so lahko iz iste regije11 ali iz različnih regij, zajetih v ukrep.

Ti projekti morajo kot polnopravne partnerje vključevati najmanjše število visokošolskih institucij, kot sledi:

  • vsaj eno visokošolsko institucijo iz vsaj dveh držav Programa, ki sodelujeta v projektu;
  • vsaj dve visokošolski instituciji iz vsake partnerske države, ki sodeluje v projektu;
  • projekti morajo vključevati vsaj toliko visokošolskih institucij iz partnerskih držav, kot je visokošolskih institucij iz držav Programa.

Izjema: v partnerskih državah, kjer je število visokošolskih institucij v celotni državi manjše od pet, ali kadar posamezna institucija predstavlja več kot 50 % celotne študentske populacije v državi, se sprejmejo tudi vloge, ki vsebujejo samo eno visokošolsko institucijo za to državo, če projekti vključujejo vsaj toliko visokošolskih institucij v partnerski državi, kot je visokošolskih institucij v državi Programa.

Dodatna posebna merila veljajo za:

  • strukturne projekte: projekti morajo kot polnopravne partnerje vključevati ministrstva, pristojna za visokošolsko izobraževanje, v vseh upravičenih partnerskih državah, ki jih pokriva projekt;
  • Sirija ne more koristiti strukturnih projektov;
  • projekti, ki vključujejo partnerje iz regije 4 (Ruska federacija), morajo vključevati še vsaj eno drugo partnersko državo;
  • projekti, ki vključujejo partnerje iz regije 8 (Latinska Amerika), morajo vključevati vsaj dve partnerski državi iz navedene regije.

Druga merila

Kadar je vključeno združenje, organizacija ali mreža visokošolskih institucij, je treba kljub temu izpolniti pogoje glede minimalnega števila sodelujočih organizacij, pri čemer se združenje/organizacija/mreža šteje za samo enega partnerja v državi njihovega sedeža. Upoštevajte, da se te organizacije ne štejejo za visokošolske institucije.

Trajanje projekta

Projekti krepitve zmogljivosti lahko trajajo dve ali tri leta. Trajanje mora biti izbrano ob prijavi na podlagi cilja projekta in vrste aktivnosti, ki so načrtovane v tem času.

V izjemnih okoliščinah se lahko odobri enkratno podaljšanje obdobja upravičenosti za 12 mesecev, če koordinator ne more končati projekta v predvidenem času.

Kje se prijaviti?

Pri Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo v Bruslju.

Kdaj se prijaviti?

Prijavitelji morajo vlogo za nepovratna sredstva oddati do 5. februarja do 17. ure (po bruseljskem času) za projekte, ki se začnejo 15. novembra istega leta ali 15. januarja naslednjega leta.

Kako se prijaviti?

Prijava mora biti predložena tako, kot je opisano v delu C tega vodnika.

Organizacije prijaviteljice se lahko ocenjujejo tudi z merili za izključitev in izbor. Za več informacij glej del C tega vodnika.

Merila za dodelitev

Projekt bo v dvostopenjskem postopku ocenjen po naslednjih merilih:

1. Korak

Ustreznost projekta

(največ 30 točk)

  • Predlog in predvideni rezultati so usklajeni s cilji ukrepa krepitve zmogljivosti v prednostnih državah oz. državi;
  • Predlog jasno obravnava tematske nacionalne in regionalne prednostne naloge, določene v programu za njegove ciljne države ali regije;
  • V predlogu je pojasnjeno, zakaj načrtovane aktivnosti in pričakovani rezultati najbolje izpolnjujejo potrebe ciljnih skupin;
  • Predlog je povezan s strategijo posodobitve, razvoja in internacionalizacije ciljnih visokošolskih institucij in je v skladu s strategijami razvoja za visokošolsko izobraževanje v upravičenih partnerskih državah, vključno s poudarkom na vključevanju, raznolikosti in sodelujočih iz socialno-ekonomsko depriviligiranega okolja;
  • Cilji predloga so jasni, realistični in primerni ter temeljijo na pravi in ustrezni analizi potreb;
  • Predlog je inovativen in/ali dopolnjuje druge pobude ali projekte, ki se že izvajajo v okviru trenutnih ali preteklih ukrepov;
  • Iz predloga je razvidno, da podobnih rezultatov ne bi bilo mogoče doseči z nacionalnim, regionalnim ali lokalnim financiranjem.

Kakovost zasnove in izvedbe projekta

(največ 30 točk)

  • Aktivnosti, predlagane v življenjskem ciklu projekta, so visokokakovostne, povezane s projektom ter ustrezne za doseganje ciljev in predvidenih rezultatov;
  • predlagana metodologija je inovativna, izvedljiva in ustrezna za doseganje predvidenih rezultatov;
  • predlog je stroškovno učinkovit in dodeljuje ustrezna sredstva posameznim aktivnostim;
  • splošna zasnova projekta zagotavlja usklajenost ciljev, metodologije, aktivnosti in predlaganega proračuna projekta;
  • delovni načrt je jasen in realističen, z dobro opredeljenimi aktivnostmi, realnimi roki, jasnimi rezultati in mejniki. Dokazuje sposobnost logičnega in smotrnega načrtovanja ter vključuje ustrezne faze za pripravo, izvajanje, ocenjevanje, nadaljnje spremljanje in razširjanje rezultatov;
  • izzivi/tveganja v zvezi s predlogom so jasno opredeljeni in blažilni ukrepi so ustrezno obravnavani. Vzpostavljeni so ukrepi za nadzor kakovosti, vključno s kazalniki in merili uspešnosti, za zagotavljanje visokokakovostnega izvajanja projekta, ki se zaključi pravočasno in v okviru proračuna. Zagotovljeni so zanesljivi viri za preverjanje kazalnikov za merjenje rezultatov ukrepa.

Kakovost projektne skupine in dogovorov o sodelovanju

(največ 20 točk)

  • predlog vključuje tesno in dopolnjujoče se partnerstvo visokošolskih institucij;
  • projektna skupina ima spretnosti, izkušnje, strokovno znanje in podporo upravljanju, ki so potrebni za uspešno izvedbo vseh vidikov predloga;
  • kadar je to ustrezno, predlog vključuje tudi najustreznejši in najbolj raznolik nabor neakademskih partnerjev, da se lahko ustvarijo vzajemne koristi na podlagi različnih izkušenj, profilov in posebnega strokovnega znanja;
  • porazdelitev odgovornosti in nalog je jasna in ustrezna, iz nje pa sta razvidna zavezanost in dejavno prispevanje vseh sodelujočih organizacij glede na njihovo specifično strokovno znanje in zmogljivosti;
  • predlagan je učinkovit mehanizem za zagotavljanje dobre koordinacije, odločanja in obveščanja med sodelujočimi organizacijami, udeleženci in vsemi drugimi zadevnimi deležniki;
  • sodelujoče organizacije iz upravičenih partnerskih držav so zadovoljivo vključene v izvajanje ukrepa in odločanje (vključno z ukrepi za morebitno reševanje sporov);
  • predlog vključuje visokošolske institucije, ki v preteklosti niso prejele podpore za krepitev zmogljivosti.

Učinek in trajnost

(največ 20 točk)

  • predlog bo znatno vplival na zmogljivosti sodelujočih organizacij (predvsem visokošolskih institucij) v upravičenih partnerskih državah, zlasti na razvoj in posodobitev visokošolskega izobraževanja, da se jim zagotovita pomoč pri vključevanju v družbo kot celoto, na trg dela in v širši svet ter podpora za njihovo zmogljivost mednarodnega sodelovanja;
  • predlog bo ustvaril multiplikacijske učinke zunaj sodelujočih organizacij na lokalni/regionalni/nacionalni ali mednarodni ravni. Vzpostavljeni bodo ukrepi za ocenjevanje učinkovitosti učinka, doseženega s projektom;
  • načrt razširjanja med življenjskim ciklom projekta in po njem je jasen in učinkovit, pri čemer so opredeljeni ustrezni viri v vsaki sodelujoči organizaciji, da se zagotovi visokokakovostno razširjanje izkušenj in rezultatov projekta zadevnim deležnikom;
  • predlog bo zagotovil dejansko trajnost predlaganih aktivnosti in rezultatov po življenjskem ciklu projekta, zlasti s privabljanjem sofinanciranja ali drugih oblik podpore. Zagotovil bo tudi vključevanje in učinkovito uporabo/izvajanje rezultatov projekta.

V prvem koraku faze ocenjevanja lahko prijave dosežejo največ 100 točk. Za upoštevanje pri dodeljevanju sredstev morajo predlogi doseči skupno vsaj 60 točk, od tega vsaj 15 točk za kategorijo „Ustreznost projekta“.

Po 1. koraku ocenjevanja se predlogi, ki ustrezajo zgoraj navedenim zahtevam po kakovosti, ocenijo in razvrstijo v padajočem vrstnem redu. Da se izvede 2. korak, se sestavi seznam prijav po regijah, in sicer se nanj razvrsti enkrat več projektov, kot je predvidenih projektov za financiranje (upoštevajoč razpoložljivi proračun za regijo12).

2. Korak

V 2. koraku se pri oceni projekta upošteva še eno dodatno merilo:

Izvedljivost projekta v ciljni regiji/regijah

D/N

  • Predlog je izvedljiv v lokalnem okviru partnerskih držav, ki jih pokriva prijava. Za oceno tega merila so odboru za ocenjevanje v pomoč delegacije EU v zadevnih državah.

Po 2. koraku se določeno število predlogov, ki v ciljnih regijah veljajo za izvedljive, uradno predlaga za financiranje in se jih razporedi na lestvico v padajočem vrstnem redu, v okviru omejitev razpoložljivega proračuna na regionalno ovojnico in skupno do tri predloge projektov na organizacijo prijaviteljico. Poleg tega bo pozornost namenjena zagotavljanju zadostne geografske zastopanosti znotraj regije, kar zadeva število projektov na državo. Sprejetje vloge ne pomeni zavezanosti k dodelitvi sredstev v višini zneska, ki ga je zahteval prijavitelj. Zahtevani znesek sredstev se lahko zniža na podlagi finančnih pravil, ki se uporabljajo za ukrep, in rezultatov ocenjevanja.

Prednostne naloge

Glede na države, vključene v projekt, se lahko nacionalne, regionalne ali medsektorske prednostne naloge opredelijo za obe kategoriji projektov (skupne projekte in strukturne projekte). V tem primeru morajo projekti predstaviti, kako in v kakšnem obsegu obravnavajo te prednostne naloge.

Predlogi, ki ne upoštevajo nacionalnih in/ali regionalnih prednostnih nalog, se ne bodo upoštevali za dodelitev sredstev. Medsektorske prednostne naloge se bodo upoštevale v fazi izbora pri obravnavi predlogov podobne kakovosti.

Predlagane so tri kategorije nacionalnih/regionalnih prednostnih nalog, ki vključujejo naslednja področja:

  • izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja na različnih tematskih področjih (za razvoj učnega načrta);
  • izboljšanje upravljanja in delovanja visokošolskih institucij;
  • razvoj visokošolskega sektorja v družbi na splošno.

Nacionalni projektiv državah, kjer so bile določene nacionalne prednostne naloge, bodo morali upoštevati nacionalne prednostne naloge. Za druge države bodo morali projekti upoštevati regionalne prednostne naloge.

Projekti, ki vključujejo več držav,tj. projekti, ki vključujejo institucije iz vsaj dveh upravičenih partnerskih držav, morajo upoštevati regionalne ali nacionalne prednostne naloge (kadar je to ustrezno) vključenih in sodelujočih upravičenih partnerskih držav. To pomeni, da mora biti tema projekta navedena kot regionalna prednostna naloga za vsako sodelujočo partnersko državo ali kot nacionalna prednostna naloga za vsako od zadevnih sodelujočih partnerskih držav.

Tako pri nacionalnih kot pri večdržavnih projektih bodo prednost imeli projekti, ki se osredotočajo na tematska področja, ki niso bila zadostno zajeta v preteklih ali obstoječih projektih, ter vključujejo visokošolske institucije iz partnerskih držav, ki niso imele koristi od programa in/ali prejšnje generacije programov ali pa je bila njihova udeležba v njih omejena.

Podroben seznam prednostnih nalog za projekte krepitve zmogljivosti bo objavljen na spletišču Izvajalske agencije.

Kaj je še treba vedeti o projektu krepitve zmogljivosti?

Krepitev zmogljivosti v ukrepu na področju visokošolskega izobraževanja se izvaja v okviru prednostnih nalog Novega konsenza EU za razvoj.13

Regionalno sodelovanje

Regionalno (države v isti regiji) in medregionalno sodelovanje (sodelovanje med različnimi regijami sveta) bi moralo biti ustrezno ter utemeljeno s podrobno analizo skupnih potreb in ciljev. Izbor držav mora biti ustrezen in usklajen s predlaganimi cilji, zlasti kadar so vključene države iz različnih regij. Medregionalno sodelovanje je mogoče v projektih, ki vključujejo več držav, če je tema predloga navedena kot regionalna prednostna naloga ali nacionalna prednostna naloga (kadar je to ustrezno) za vse zadevne upravičene partnerske države.

Učinek in razširjanje

Projekti krepitve zmogljivosti naj bi imeli dolgoročen strukturni učinek na sisteme, organizacije/institucije in posameznike v upravičenih partnerskih državah. Dokazati bodo morali inovativne značilnosti, učinek in trajnost rezultatov ter način, kako nameravajo ohranjati ali izboljšati rezultate po koncu projekta. Kadar je to ustrezno, bi morali projekti dokazati, da temeljijo na rezultatih prejšnjih projektov, ki jih je financirala EU, kot so projekti v okviru nekdanjih programov Alfa, Edulink, Erasmus Mundus in Tempus. Vsak predlog mora predstaviti, kako se bodo rezultati projekta razširjali v ustreznih ciljnih skupinah. Predlogi za strukturne projekte, ki so večinoma namenjeni ustvarjanju učinka na institucionalni ravni in ne dokazujejo, da bo imel projekt nacionalni učinek, ne bodo izbrani.

Kakšna so pravila za dodelitev sredstev za (skupne in strukturne) projekte krepitve zmogljivosti?

Finančna podpora za projekte krepitve zmogljivosti Erasmus+ temelji na oceni proračuna s kombiniranjem prispevkov za stroške na enoto in dejanskih stroškov.

Pri projektih krepitve zmogljivosti na področju visokošolskega izobraževanja nastanejo zelo različni stroški, vključno s stroški osebja, potnimi stroški in stroški bivanja, stroški opreme, stroški oddaje naročil podizvajalcem, stroški za razširjanje informacij, objavljanje in prevajanje, splošni stroški itd.

Izraz „nepovratna sredstva“ se nanaša na znesek finančnih sredstev, za katerega se lahko zaprosi v okviru programa, in predstavlja finančni prispevek Evropske unije k projektu ter se ne bi smel zamenjevati s skupnimi stroški projekta, ki prav tako vključuje sofinanciranje partnerskih institucij in zunanjih deležnikov.

Nepovratna sredstva EU za projekte je treba obravnavati kot prispevek za delno pokritje dejanskih stroškov partnerskih institucij pri izvajanju aktivnosti, predvidenih v prijavi/projektu. Udeležba v projektu krepitve zmogljivosti nujno zahteva lastno sofinanciranje upravičenih institucij. Sofinanciranje je zato treba oceniti po partnerjih projekta na začetku, v času priprave prijave.

Načelo sofinanciranja je bilo upoštevano pri opredelitvi pristopa financiranja in zlasti pri opredelitvi ravni prispevkov za stroške na enoto, uporabljenih za izračun proračuna/nepovratnih sredstev projekta. Zato bodo morali prijavitelji in upravičenci navesti podrobnosti sofinanciranja, ki je na voljo za obveščanje in preglednost. Dokazilo o izdatkih ali dodatni dokumenti se ne bodo zahtevali.

Čeprav lahko izvajanje projekta zahteva druge vrste izdatkov (kot so stroški za razširjanje, objavo in prevajanje, če niso oddani v izvajanje podizvajalcem, ter splošni stroški), se ti izdatki ne bodo upoštevali pri izračunu predlaganih nepovratnih sredstev. Zato bodo morali biti vključeni v sofinanciranje.

Finančno poročanje za proračunske postavke na podlagi prispevka za stroške na enoto (prispevek k stroškom osebja, potnim stroškom in stroškom bivanja) bo temeljilo na načelu „sprožilnega dogodka“. Upravičenci bodo morali dokazati, da so bile aktivnosti dejansko in pravilno izvedene ter da je bila ustvarjena realizacija, vendar jim ne bo treba poročati o uporabi sredstev. Zato bo upravičencem po izpolnitvi zahtev glede aktivnosti in dosežkov zagotovljena prilagodljivost glede upravljanja sredstev, dodeljenih za kritje stroškov, potrebnih za izvajanje projekta.

Finančno poročanje za proračunske postavke na podlagi dejanskih stroškov (oprema in oddajanje naročil podizvajalcem) bo temeljilo na dejansko nastalih stroških, ki bodo morali biti ustrezno dokumentirani (glej spodaj).

Predlagana nepovratna sredstva nikoli ne bodo presegla zahtevanega zneska nepovratnih sredstev in bodo odvisna od:

  • zneska nepovratnih sredstev, ki ga zahteva prijavitelj, upravičenosti aktivnosti in stroškovne učinkovitosti projekta;
  • celotnega proračuna, ki je na voljo za projekte krepitve zmogljivosti.
  • Partnerji se morajo dogovoriti o podrobnostih finančnega izvajanja projekta in jih formalizirati v partnerskem sporazumu, ki se podpiše na začetku projekta.

Kaj je še treba vedeti o tem ukrepu?

Izredni stroški za drago potovanje

Prijavitelji projektov lahko zahtevajo finančno podporo za višje potne stroške pod proračunsko postavko „izredni stroški“ (do največ 80 % vseh upravičenih stroškov: glej „Kakšna so pravila za dodelitev sredstev?“), vključno s primeri, ko se udeleženci odločijo za čistejša prevozna sredstva, z  manj emisijami ogljika (npr. vlak), kar vodi do višjih stroškov potovanja. To je dovoljeno pod pogojem, da lahko prijavitelji utemeljijo, da običajna pravila financiranja (na podlagi stroškov na enoto za pas oddaljenosti) ne krijejo vsaj 65 % potnih stroškov udeležencev. Če so dodeljena, se namesto standardnih potnih stroškov upoštevajo izredni stroški za drago potovanje.

Proračun projekta je treba pripraviti v skladu z naslednjimi pravili za dodelitev sredstev (v EUR):

Najnižji znesek nepovratnih sredstev EU za skupne in strukturne projekte: 500 000 EUR

Najvišji znesek nepovratnih sredstev EU za skupne in strukturne projekte: 1 000 000 EUR

Upravičeni stroški

Mehanizem financiranja

Znesek/najvišja zgornja meja

Pravilo dodelitve

Stroški osebja

Prispevek k stroškom osebja, ki opravlja naloge, ki so neposredno potrebne za doseganje ciljev projekta.

Prispevek za stroške na enoto

B4.1 na vključenega menedžerja na dan dela na projektu

Največ 40 % skupnih nepovratnih sredstev

Pogoj: prijavitelji bodo morali utemeljiti vrsto in znesek sredstev, ki jih potrebujejo v zvezi z izvajanjem predlaganih aktivnosti in doseganjem predvidenih rezultatov. Prispevek se zagotovi, če se nadomestilo za plačo za iste naloge izplača samo enkrat.

B4.2 na vključenega raziskovalca/učitelja/vodjo usposabljanja na dan dela na projektu

B4.3 na vključeno tehnično osebje na dan dela na projektu

B4.4 na vključeno administrativno osebje na dan dela na projektu

Potni stroški

Prispevek k potnim stroškom študentov in osebja, vključenih v projekt, od kraja izvora do kraja izvajanja aktivnosti in nazaj (vključno s stroški za vizumsko takso in povezano obvezno zavarovanje ter potovalno zavarovanje in odpoved poti, če so utemeljeni). Aktivnosti in povezane poti se morajo izvajati v državah, vključenih v projekt. Vsako izjemo od tega pravila mora odobriti Agencija. Za podroben seznam upravičenih aktivnosti glej Prilogo I k temu vodniku.

Prispevek za stroške na enoto

Za razdalje od 10 do 99 km:

20 EUR na udeleženca

Glede na razdaljo poti na udeleženca. Razdaljo je treba izračunati s kalkulatorjem razdalje, ki ga podpira Evropska komisija14. Prijavitelj mora navesti razdaljo enosmerne poti za izračun zneska nepovratnih sredstev EU za kritje povratne poti15. Finančna podpora bo zagotovljena samo za poti, ki so neposredno povezane z doseganjem ciljev projekta.

Za razdalje od 100 do 499 km:

180 EUR na udeleženca

Za razdalje od 500 do 1 999 km:

 275 EUR na udeleženca

Za razdalje od 2 000 do 2 999 km:

360 EUR na udeleženca

Za razdalje od 3 000 do 3 999 km: 530 EUR na udeleženca

Za razdalje od 4 000 do 7 999 km:

820 EUR na udeleženca

Za razdalje 8 000 km ali več:

1 500 EUR na udeleženca

Stroški bivanja

Stroški bivanja, namestitve, lokalnega in javnega prevoza, kot sta avtobus in taksi, osebno ali prostovoljno zdravstveno zavarovanje.

Prispevek za stroške na enoto

Osebje

Do 14. dneva aktivnosti: 120 EUR na dan na udeleženca

+

od 15. do 60. dneva aktivnosti: 70 EUR na dan na udeleženca

+

od 61. dneva aktivnosti do 3 mesecev: 50 EUR na dan na udeleženca

Glede na trajanje bivanja udeležencev (vključno s potjo).

Študenti

Do 14. dneva aktivnosti: 55 EUR na dan na udeleženca

+

od 15. do 90. dneva aktivnosti: 40 EUR na dan na udeleženca

Oprema

Prispevek za nakup opreme, potrebne za izvajanje projekta. Podpora je zagotovljena samo za opremo, ki se kupi v korist visokošolskih institucij v partnerskih državah.

Dejanski stroški

100 % upravičenih stroškov

Največ 30 % skupnih nepovratnih sredstev

Pogoj: zahtevek za finančno podporo za kritje teh stroškov mora biti utemeljen v prijavnem obrazcu.

Oddajanje naročil podizvajalcem

Podpora za stroške oddajanja naročil podizvajalcem, ki so potrebni za izvajanje projekta, vključno zlasti s stroški za obvezne finančne revizije (revizijsko potrdilo) in za kakršen koli postopek zunanjega zagotavljanja kakovosti.

Oddajanje naročil podizvajalcem za naloge, povezane z vodenjem projektov, ni upravičeno.

Dejanski stroški

100 % upravičenih stroškov

Največ 10 % skupnih nepovratnih sredstev

Oddajanje naročil podizvajalcem, ki so zunanji organi, bi moralo biti zelo redko. Konzorcij bi moral imeti posebne kompetence in strokovno znanje, potrebno za doseganje ciljev projekta, na tem pa mora temeljiti tudi njegova sestava.

Izredni stroški Dragi potni stroški udeležencev, vključno z uporabo čistejših prevoznih sredstev, z manj emisijami ogljika (za podrobnosti glej poglavje „Kaj je še treba vedeti o tem ukrepu?“). Dejanski stroški Dragi potni stroški: do največ 80 % upravičenih stroškov

Preglednica A – Stroški osebja (zneski v EUR na dan) v državah Programa

Kategorija osebja, ki se bo uporabljala, bo odvisna od dela, ki se bo izvajalo v okviru projekta, in ne bo temeljila na statusu ali nazivu posameznika. Povedano drugače, stroški osebja, povezani na primer z administrativno nalogo, ki jo je izvedel akademik, bi se morali zaračunati v okviru kategorije „Administrativno osebje“. Dejanske načine prejemanja plačil za osebje, vključeno v projekt, bodo skupaj opredelile organizacije, vključene v projekt, potrdili menedžerji, odgovorni za njihovo zaposlovanje, in bodo del partnerskega sporazuma, ki ga bodo partnerji podpisali na začetku projekta.

Stroški na enoto, ki se bodo uporabili za izračun nepovratnih sredstev, bodo stroški na enoto države, v kateri član osebja deluje, ne glede na to, kje se bodo naloge opravljale (tj. član osebja organizacije države A, ki (delno) dela v državi B, bo upoštevan pri stroških na enoto v državi A).

Menedžer

Učitelj/vodja usposabljanja/raziskovalec/

mladinski delavec

Tehnično osebje

Administrativno osebje16

B4.1

B4.2

B4.3

B4.4

Danska, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Švedska, Lihtenštajn, Norveška

294

241

190

157

Belgija, Nemčija, Francija, Italija, Finska, Združeno kraljestvo, Islandija

280

214

162

131

Češka, Grčija, Španija, Ciper, Malta, Portugalska, Slovenija

164

137

102

78

Bolgarija, Estonija, Hrvaška, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Republika Severna Makedonija, Slovaška, Srbija, Turčija

88

74

55

39

Preglednica B – Stroški osebja (zneski v EUR na dan) v partnerskih državah

Kategorija osebja, ki se bo uporabljala, bo odvisna od dela, ki se bo izvajalo v okviru projekta, in ne bo temeljila na statusu ali nazivu posameznika. Povedano drugače, stroški osebja, povezani na primer z administrativno nalogo, ki jo je izvedel akademik, bi se morali zaračunati v okviru kategorije „Administrativno osebje“. Dejanske načine prejemanja plačil za osebje, vključeno v projekt, bodo skupaj opredelile organizacije, vključene v projekt, potrdili menedžerji, odgovorni za njihovo zaposlovanje, in bodo del partnerskega sporazuma, ki ga bodo partnerji podpisali na začetku projekta.

Stroški na enoto, ki se bodo uporabili za izračun nepovratnih sredstev, bodo stroški na enoto države, v kateri član osebja deluje, ne glede na to, kje se bodo naloge opravljale (tj. član osebja organizacije države A, ki (delno) dela v državi B, bo upoštevan pri stroških na enoto v državi A).

Menedžer

Učitelj/vodja usposabljanja/raziskovalec

Tehnično osebje

Administrativno osebje17

B4.1

B4.2

B4.3

B4.4

Izrael

166

132

102

92

Albanija, Angola, Antigva in Barbuda, Argentina, Barbados, Bosna in Hercegovina, Brazilija, Cookovi otoki, Čili, Črna gora, Dominika, Gabon, Grenada, Kolumbija, Komori, Kosovo18, Libanon, Libija, Mehika, Nigerija, ozemlje Ukrajine, Peru, Saint Kitts in Nevis, Saint Vincent in Grenadine, Sao Tome in Principe, Sejšeli, Slonokoščena obala, Sveta Lucija, Tajska, Urugvaj, kot je priznano z mednarodnim pravom, Venezuela, Zambija, Zimbabve

108

80

57

45

Afganistan, Azerbajdžan, Bahami, Bolivija, Burkina Faso, Dominikanska republika, Džibuti, Ekvador, Esvatini, Gruzija, Gvatemala, Gvineja Bissau, Haiti, Irak, Iran, Jamajka, Jordanija, Južna Afrika, Kamerun, Kazahstan, Kenija, Kitajska, Kongo, Kostarika, kot je priznano z mednarodnim pravom, Maroko, Mikronezija, Mozambik, Namibija, ozemlje Rusije, Palestina19, Panama, Papua Nova Gvineja, Paragvaj, Salvador, Senegal, Surinam, Trinidad in Tobago, Vanuatu

77

57

40

32

Alžirija, Armenija, Bangladeš, Belize, Belorusija, Benin, Bocvana, Burundi, Butan, Čad, Demokratična republika Kongo, Demokratična republika Vzhodni Timor, Egipt, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Etiopija, Fidži, Filipini, Gambija, Gana, Gvajana, Gvineja, Honduras, Indija, Indonezija, Jemen, Južni Sudan, Kambodža, Kirgizistan, Kiribati, Koreja (DLR), Kuba, Laos, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Maldivi, Malezija, Mali, Marshallovi otoki, Mauritius, Mavretanija, Mjanmar, Moldavija, Mongolija, Nauru, Nepal, Niger, Nikaragva, Niue, Pakistan, Palau, Ruanda, Salomonovi otoki, Samoa, Sierra Leone, Sirija, Somalija, Srednjeafriška republika, Šrilanka, Sudan, Tadžikistan, Tanzanija, Togo, Tonga, Tunizija, Turkmenistan, Tuvalu, Uganda, Uzbekistan, Vietnam, Zelenortski otoki

47

33

22

17

  • 1. https://ec.europa.eu/europeaid/new-european-consensus-development-our-world-our-dignity-our-future_en
  • 2. „Evropsko visokošolsko izobraževanje v svetu“, sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij, Bruselj, 11. julij 2013, COM(2013) 499 final
  • 3. UREDBA (EU) št. 232/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2014:077:0027:0043:SL:PDF
  • 4.

    UREDBA (EU) št. 233/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020
    http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2014:077:0044:0076:SL:PDF

  • 5.

    UREDBA (EU) št. 231/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA II)
    http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2014:077:0011:0026:SL:PDF

  • 6. V okviru tega ukrepa je regija opredeljena kot skupina držav, ki pripada določenemu makrogeografskemu območju. Razvrstitev regij, ki se uporablja v okviru programa Erasmus+, je v skladu s kategorizacijami različnih instrumentov zunanjega delovanja EU.
  • 7. Pooblastilo oziroma mandatno pismo, ki ga ustrezno podpišejo pravni zastopniki partnerskih organizacij, bo priloga k sporazumu o nepovratnih sredstvih in ima kot tako pravno veljavo. Osnutek, ki ga zagotovi Agencija, je treba uporabiti v vseh primerih brez kakršnih koli sprememb ali prilagoditev. Pooblastila morajo biti predložena v predlogi, ki je objavljena skupaj z uradnimi dokumenti razpisa za zbiranje predlogov.
  • 8. Skladno z Aneksom I.B.I (i) in 16. členom instrumenta za razvojno sodelovanje, ob upoštevanju regijske narave ukrepa, in z namenom, da bi gojili regijsko sodelovanje ter zagotovili popolno regijsko pokritje, se upravičenost tega ukrepa izjemoma nanaša tudi na Čile in Urugvaj.
  • 9.

    Naslednje vrste organizacij niso upravičene:

    • institucije EU in drugi organi EU, vključno s specializiranimi agencijami (obširen seznam je na voljo na spletišču ec.europa.eu/institutions/index_sl.htm);
    • nacionalni uradi Erasmus+ v upravičenih partnerskih državah (da ne prihaja do morebitnega navzkrižja interesov in/ali dvojne dodelitve sredstev);
    • organizacije, ki upravljajo programe EU, kot so nacionalne agencije v državah Programa, naj se opirajo na del C tega vodnika.
  • 10. Mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja (ISCED 2011), terciarno izobraževanje, vsaj raven 5. Posekundarno predterciarno izobraževanje, ISCED 2013, raven 4, ne bo sprejeto.
  • 11. V okviru tega ukrepa je regija opredeljena kot skupina držav, ki pripada določenemu makrogeografskemu območju. Razvrstitev regij, ki se uporablja v okviru programa Erasmus+, je v skladu s kategorizacijami različnih instrumentov zunanjega delovanja EU.
  • 12. Okvirni zneski, ki so na voljo po regijah, se objavijo na spletni strani: https://eacea.ec.europa.eu/erasmus-plus/funding_en
  • 13. https://ec.europa.eu/europeaid/new-european-consensus-development-our-wo...
  • 14. Kalkulator razdalje: https://ec.europa.eu/programmes/erasmus-plus/resources/distance-calculator_sl
  • 15. Na primer, če oseba iz Madrida (Španija) sodeluje pri aktivnosti, ki se izvaja v Rimu (Italija), bo prijavitelj (a) izračunal razdaljo od Madrida do Rima (1 365,28 km), (b) izbral ustrezen razpon razdalje poti (tj. od 500 do 1 999 km) ter (c) izračunal nepovratna sredstva EU za kritje stroškov poti udeleženca iz Madrida do Rima in nazaj (275 EUR).
  • 16. Študenti lahko delajo za projekt in njihove plače se lahko izplačajo iz stroškov osebja (administrativnega osebja), če so podpisali pogodbo o delu z institucijo, ki je članica konzorcija.
  • 17. Študenti lahko delajo za projekt in njihove plače se lahko izplačajo iz stroškov osebja (administrativnega osebja), če so podpisali pogodbo o delu z institucijo, ki je članica konzorcija.
  • 18. To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
  • 19. To poimenovanje se ne razlaga kot priznanje palestinske države in ne posega v posamezna stališča držav članic glede tega vprašanja.