Kazalo
Iskanje po vodniku

Upravičene države

V programu Erasmus+ lahko sodelujejo naslednje države:

Države Programa

Naslednje države lahko v celoti sodelujejo v vseh ukrepih programa Erasmus+:

Države članice Evropske unije (EU)1

Belgija

Bolgarija

Češka

Danska

Nemčija

Estonija

Irska

Grčija

Španija

Francija

Hrvaška

Italija

Ciper

Latvija

Litva

Luksemburg

Madžarska

Malta

Nizozemska

Avstrija

Poljska

Portugalska

Romunija

Slovenija

Slovaška

Finska

Švedska

Združeno kraljestvo2

Države Programa, ki niso članice EU

Republika Severna Makedonija

Islandija

Lihtenštajn

Norveška

Turčija

Srbija

Partnerske države

Naslednje države lahko sodelujejo v nekaterih ukrepih Programa v skladu s posebnimi merili ali pogoji (za več informacij glej del B tega vodnika). Sredstva se bodo dodelila organizacijam na ozemljih držav, kot so priznana z mednarodnim pravom. Prijavitelji in udeleženci morajo spoštovati vsako omejitev, ki jo v zvezi z zunanjo pomočjo EU uvede Evropski svet. Prijave morajo biti v skladu s splošnimi vrednotami EU: spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, kot določa člen 2 Pogodbe o Evropski uniji.

Sosedske partnerske države EU3

Zahodni Balkan (regija 1):

Države vzhodnega partnerstva (regija 2)

Države južnega Sredozemlja (regija 3)

Ruska federacija (regija 4))

Albanija

Bosna in Hercegovina

Kosovo4

Črna gora

Armenija

Azerbajdžan

Belorusija

Gruzija

Moldavija

Ozemlje Ukrajine, kot je priznano z mednarodnim pravom

Alžirija

Egipt

Izrael

Jordanija

Libanon

Libija

Maroko

Palestina5

Sirija

Tunizija

Ozemlje Rusije, kot je priznano z mednarodnim pravom

Druge partnerske države

V nekaterih ukrepih Programa lahko sodelujejo vse ostale partnerske države sveta, navedene v spodnjem seznamu. Za nekatere druge ukrepe je geografski obseg manjši.

Spodaj navedene partnerske države so razvrščene glede na finančne instrumente zunanjega delovanja EU.

Regija 5

Andora, San Marino, Vatikanska mestna država

Regija 6 6

Azija

Afganistan, Bangladeš, Butan, Kambodža, Kitajska, Demokratična ljudska republika Koreja, Indija, Indonezija, Laos, Malezija, Maldivi, Mongolija, Mjanmar, Nepal, Pakistan, Filipini, Šrilanka, Tajska in Vietnam

Regija 77

Srednja Azija

Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Uzbekistan

Regija 88

Latinska Amerika

Argentina, Bolivija, Brazilija, Kolumbija, Kostarika, Kuba, Ekvador, Salvador, Gvatemala, Honduras, Mehika, Nikaragva, Panama, Paragvaj, Peru, Venezuela

Regija 99

Iran, Irak, Jemen

Regija 1010

Južna Afrika

Regija 11

AKP

Angola, Antigva in Barbuda, Bahami, Barbados, Belize, Benin, Bocvana, Burkina Faso, Burundi, Kamerun, Zelenortski otoki, Srednjeafrišk a republika, Čad, Komori, Kongo, Demokratična republika Kongo, Cookovi otoki, Džibuti, Dominika, Dominikanska republika, Ekvatorialna Gvineja, Eritreja, Esvatini, Etiopija, Fidži, Gabon, Gambija, Gana, Grenada, Gvineja, Gvineja Bissau, Gvajana, Haiti, Republika Slonokoščena obala, Jamajka, Kenija, Kiribati, Lesoto, Liberija, Madagaskar, Malavi, Mali, Marshallovi otoki, Mavretanija, Mauritius, Federativne države Mikronezije, Mozambik, Namibija, Nauru, Niger, Nigerija, Niue, Palau, Papua Nova Gvineja, Ruanda, Saint Kitts in Nevis, Saint Lucia, Sveti VIncent in Grenadine, Samoa, Sao Tome in Principe, Senegal, Sejšeli, Sierra Leone, Salomonovi otoki, Somalija, Južni Sudan, Sudan, Surinam, Demokratična republika Vzhodni Timor, Tanzanija, Togo, Tonga, Trinidad in Tobago, Tuvalu, Uganda, Vanuatu, Zambija, Zimbabve.

Regija 1211

Industrializirane države: države Sveta za sodelovanje v Zalivu

Bahrajn, Kuvajt, Oman, Katar, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati.

Regija 1312

Druge industrializirane države

Avstralija, Brunej, Čile, Kanada, Hongkong, Japonska, (Republika) Koreja, Macao, Nova Zelandija, Singapur, Tajvan, Urugvaj, Združene države Amerike

Regija 14

Ferski otoki, Švica

Za več informacij glej podroben opis ukrepov Programa v delu B tega vodnika.

Zahteve glede vizuma in dovoljenja za prebivanje

Udeleženci projektov Erasmus+ bodo morda morali pridobiti vizum za bivanje v tujini, v državi Programa ali partnerski državi, ki gosti aktivnost. Vse sodelujoče organizacije morajo zagotoviti, da so zahtevana dovoljenja (vizum za kratkotrajno ali dolgotrajno bivanje ali dovoljenje za prebivanje) urejena pred začetkom načrtovane aktivnosti.

Priporoča se, da se dovoljenja zahtevajo od pristojnih organov vnaprej, saj lahko postopek traja več tednov. Nacionalne agencije in Izvajalska agencija lahko zagotovijo več nasvetov in podpore glede vizumov, dovoljenj za prebivanje, socialne varnosti itd. Portal EU o priseljevanju vsebuje splošne informacije o vizumih in dovoljenjih za prebivanje za kratkotrajna in dolgotrajna bivanja: http://ec.europa.eu/immigration/.

  • 1. V skladu s členom 33(3) Sklepa Sveta 2013/755/EU* o pridružitvi čezmorskih držav in ozemelj Evropski uniji, sprejetim 25. novembra 2013
    (https://ec.europa.eu/europeaid/regions/overseas-countries-and-territories-octs/oct-eu-association_en), Unija zagotovi, da so posamezniki in organizacije iz čezmorskih držav ali ozemelj (v nadaljnjem besedilu: OCT) upravičeni do programa Erasmus+ v skladu s pravili Programa in ureditvami, ki se uporabljajo za državo članico, s katero so ti OCT povezani. Zadevni OCT so navedeni v Prilogi II k PDEU. To pomeni, da posamezniki in organizacije iz OCT sodelujejo v programu s statusom „države Programa“, pri čemer je „država Programa“ država članica, s katero je ČDO povezan. Seznam OCT (Overseas Countries and Territories [čezmorske države in ozemlja]) je na voljo na: https://ec.europa.eu/europeaid/regions/octs_en

  • 2. V sklopu veljavnega večletnega finančnega okvira (2014–2020) se bo tekoči program Erasmus+ glede Združenega kraljestva ali subjektov ali oseb s sedežem v Združenem kraljestvu v skladu z določbami sporazuma o izstopu med EU in Združenim kraljestvom izvajal, kot da Združeno kraljestvo ostaja država članica, brez prekinitve do zaključka programa (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=OJ:L:2020:029:TOC).
  • 3. Merila za upravičenost, oblikovana v Obvestilu Komisije št. 2013/C 205/05 (UL C 205, 19.7.2013, str. 9–11), se uporabljajo za vse ukrepe, ki se izvajajo s tem vodnikom za prijavitelje, vključno v zvezi s tretjimi osebami, ki prejemajo finančno podporo, kadar posamezni ukrep vključuje finančno podporo tretjim osebam s strani upravičencev do nepovratnih sredstev, v skladu s členom 204 finančne uredbe EU.
  • 4. To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
  • 5. To poimenovanje se ne razlaga kot priznanje palestinske države in ne posega v posamezna stališča držav članic glede tega vprašanja.
  • 6. Razvrstitev, ki se uporablja v okviru instrumenta za razvojno sodelovanje.
  • 7. Enako kot zgoraj.
  • 8. Enako kot zgoraj.
  • 9. Enako kot zgoraj.
  • 10. Enako kot zgoraj.
  • 11. Razvrstitev, ki se uporablja v okviru instrumenta partnerstva.
  • 12. Razvrstitev, ki se uporablja v okviru instrumenta partnerstva.