Kazalo
Iskanje po vodniku

Pomembne značilnosti programa Erasmus+

Posebej je treba opozoriti na naslednje značilnosti Programa. Nekatere od teh so podrobneje predstavljene na spletišču Komisije.

Priznavanje in potrjevanje spretnosti in kvalifikacij

Erasmus+ v zvezi s spretnostmi in kvalifikacijami podpira orodja EU za preglednost in priznavanje – zlasti

Europass, Youthpass, evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK), evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS), evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) evropski referenčni okvir za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja (EQAVET), evropski register za zagotavljanje kakovosti (EQAR), Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA) ter mreže na področju izobraževanja in usposabljanja na ravni EU, ki podpirajo ta orodja, zlasti nacionalne informacijske centre za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC), mreže Euroguidance, nacionalne centre Europass in nacionalne koordinacijske točke EOK.

Skupni namen teh orodij je zagotoviti lažje priznavanje in boljše razumevanje spretnosti in kvalifikacij znotraj in zunaj nacionalnih meja, v vseh podsistemih izobraževanja in usposabljanja ter na trgu dela, ne glede na to, ali so bile pridobljene s formalnim izobraževanjem in usposabljanjem ali drugimi učnimi izkušnjami (npr. delovne izkušnje, prostovoljstvo, spletno učenje). Orodja so namenjena tudi zagotavljanju, da politike na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine dodatno prispevajo k doseganju ciljev strategije Evropa 2020 – pametni, trajnostni in vključujoči rasti ter glavnim ciljem na področju izobraževanja in zaposlovanja z izboljšanjem vključevanja na trg dela in mobilnosti.

Za izpolnitev teh ciljev morajo biti razpoložljiva orodja zmožna obravnavati tudi nove pojave, na primer internacionalizacijo izobraževanja in vse večjo razširjenost digitalnega učenja, ter podpirati ustvarjanje fleksibilnih učnih poti v skladu s potrebami in cilji učečih se. Orodja se bodo morala v prihodnosti še naprej razvijati s ciljem okrepljene skladnosti in poenostavitve, ki omogoča učečim se in delavcem, da se prosto gibljejo za namene učenja ali zaposlovanja.

Več informacij je na voljo na spletišču: http://ec.europa.eu/education/policy/strategic-framework/skills-qualifications_sl.

Razširjanje in uporaba rezultatov projekta

Razširjanje in uporaba rezultatov sta ključni področji v življenjskem ciklu projekta Erasmus+. Sodelujočim organizacijam nudita priložnost, da sporočajo in delijo rezultate, dosežene med svojim projektom, s tem pa razširijo učinek svojih projektov, izboljšajo njihovo trajnost in upravičijo evropsko dodano vrednost programa Erasmus+.

Za uspešno razširjanje in uporabo rezultatov projekta se organizacije, ki so vključene v projekte Erasmus+, prosi, da pri oblikovanju in izvajanju svojega projekta posvetijo ustrezno pozornost aktivnostim razširjanja in uporabe. Raven in intenzivnost takih aktivnosti bi morali biti sorazmerni s področjem uporabe in cilji različnih ukrepov programa Erasmus+.

Rezultati, doseženi s posameznim projektom, so morda izjemno pomembni in zanimivi tudi za področja, ki niso zajeta v projekt, in naloga teh posameznih projektov je razviti strategije in metode, ki bodo zagotovile enostaven dostop do razvoja in rezultatov. Posebne smernice v zvezi s tem so navedene v Prilogi II k temu vodniku za prijavitelje.

Zahteva glede prostega dostopa do učnih gradiv v okviru programa Erasmus+

Erasmus+ spodbuja prost dostop do rezultatov projektov, s čimer podpira učenje, poučevanje, usposabljanje in mladinsko delo. Upravičenci programa Erasmus+ so zlasti zavezani, da vse učne vire in orodja, ki nastanejo v okviru podprtih projektov (dokumenti, nosilci podatkov, programska oprema ali druga gradiva), dajo na voljo javnosti z odprtimi licencami. Gradiva bi morala biti zlahka dostopna in bi jih moralo biti mogoče pridobiti brez stroškov ali omejitev, odprta licenca pa mora javnosti omogočati uporabo, ponovno uporabo, prilagajanje in deljenje virov. Takšna gradiva se imenujejo prosto dostopni učni viri (PDUV). V ta namen bi bilo treba vire naložiti na primerno in prosto dostopno platformo v uredljivi digitalni obliki. Erasmus+ upravičence spodbuja k uporabi čim bolj odprtih licenc1, vendar upravičenci lahko izberejo licence, ki določajo nekatere omejitve, npr. omejujejo komercialno rabo s strani tretjih oseb ali tretje osebe zavezujejo k uporabi iste licence pri izvedenih delih, če je to primerno za naravo projekta in vrsto gradiva in če so javnosti še vedno omogočeni uporaba, ponovna uporaba, prilagajanje in deljenje vira. Zahteva po prostem dostopu je obvezna in ne posega v pravice intelektualne lastnine upravičencev do nepovratnih sredstev.

Prost dostop do raziskav in podatkov v okviru programa Erasmus+

Erasmus+ upravičence spodbuja k objavi rezultatov raziskav, ki so prosto dostopni, tj. brez stroškov in drugih omejitev dostopa. Upravičence se prav tako spodbuja, da pri rezultatih raziskav uporabljajo odprte licence. Kadar je mogoče, bi morali biti podatki, zbrani v okviru projektov, objavljeni kot „odprti podatki“, tj. z odprto licenco, v primerni obliki in na primerni odprti podatkovni platformi.

Mednarodna razsežnost

Erasmus+ vključuje močno mednarodno razsežnost (tj. sodelovanje s partnerskimi državami), zlasti na področju visokošolskega izobraževanja in mladine.

Na področju visokošolskega izobraževanja Erasmus+ podpira naslednje glavne ukrepe, ciljno usmerjene v sodelovanje s partnerskimi državami:

  • mednarodno kreditno mobilnost posameznikov in skupni magistrski študij Erasmus Mundus (v okviru ključnega ukrepa 1), ki spodbujata mobilnost študentov in osebja v partnerske države in iz njih;
  • projekte krepitve zmogljivosti v visokošolskem izobraževanju (v okviru ključnega ukrepa 2), ki spodbujajo sodelovanje in partnerstva, ki vplivajo na posodobitev in internacionalizacijo visokošolskih institucij in sistemov v partnerskih državah, zlasti sosedskih partnerskih državah EU;
  • podporo dialogu o politikah (v okviru ključnega ukrepa 3) prek mreže strokovnjakov za reformo visokošolskega izobraževanja v sosedskih partnerskih državah EU, mednarodnih združenj diplomantov, dialoga o politikah s partnerskimi državami ter mednarodnih dogodkov za promocijo in krepitev zanimanja;
  • aktivnosti Jean Monnet s ciljem spodbuditi poučevanje, raziskovanje in premislek na področju študija Evropske unije po vsem svetu.

Na področju mladine Erasmus+ podpira naslednje glavne ukrepe:

  • mobilnost za mlade in mladinske delavce (v okviru ključnega ukrepa 1), ki spodbuja mladinske izmenjave in mobilnost mladinskih delavcev v sodelovanju s sosedskimi partnerskimi državami EU;
  • projekte krepitve zmogljivosti na področju mladine (v okviru ključnega ukrepa 2), ki spodbujajo aktivnosti sodelovanja in mobilnosti s pozitivnim učinkom na kvalitativni razvoj mladinskega dela, mladinskih politik in sistemov na področju mladine ter na priznavanje neformalnega izobraževanja v partnerskih državah, zlasti v afriških, karibskih in pacifiških, azijskih ter latinskoameriških državah;
  • vključenost mladih in mladinskih organizacij iz sosedskih partnerskih držav EU v projekte Dialog mladih (v okviru ključnega ukrepa 3) z njihovo udeležbo na mednarodnih srečanjih, konferencah in dogodkih, ki spodbujajo dialog med mladimi in oblikovalci politik.

Organizacije iz partnerskih držav lahko sodelujejo tudi v drugih ukrepih Programa (strateška partnerstva, koalicije znanja, koalicije sektorskih spretnosti, partnerska sodelovanja), če njihova udeležba pomeni dodano vrednost za projekt (za več informacij glej del B tega vodnika).

Večjezičnost

Večjezičnost je eden od temeljev evropskega projekta in močan simbol prizadevanja EU za združenost v raznolikosti. Znanje tujih jezikov je ena od pomembnih spretnosti, ki bodo pripomogle k temu, da bodo ljudje bolje pripravljeni na trg dela in čim bolj izkoristili razpoložljive priložnosti. EU je opredelila cilj, da bi moral vsak državljan imeti priložnost usvojiti vsaj dva tuja jezika že od mladih let.

Spodbujanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti je eden od posebnih ciljev Programa. Pomanjkanje znanja jezikov je ena od glavnih ovir za udeležbo v evropskih programih na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine. Cilj uvedenih priložnosti, ki ponujajo jezikovno podporo, je narediti mobilnost bolj učinkovito in uspešno, izboljšati učni uspeh in s tem prispevati k posebnemu cilju Programa.

Jezikovna podpora je na voljo v jeziku, ki ga udeleženci uporabljajo pri študiju ali opravljanju prakse tujini v okviru aktivnosti dolgotrajne mobilnosti, podprte s ključnim ukrepom 1.

Jezikovna podpora bo na voljo predvsem prek spletne jezikovne podpore Erasmus+, saj ima e-učenje jezikov prednosti v smislu dostopa in prilagodljivosti.

Spletna jezikovna podpora Erasmus+ (http://erasmusplusols.eu/sl/) vključuje obvezno oceno znanja jezikov in prostovoljne jezikovne tečaje. Ocena znanja jezikov je ključni vidik pobude, da se lahko za vsakega udeleženca zagotovi ustrezna priprava in zberejo podatki o jezikovnem znanju udeležencev v mobilnosti EU. Udeleženci bodo torej opravili oceno znanja jezikov pred in ob koncu obdobja mobilnosti za namene spremljanja napredka v znanju jezikov. Rezultat preizkusa znanja jezika, ki ga bodo udeleženci opravili pred odhodom na mobilnost, ne bo izločitveni kriterij za udeležbo.

S spletnim jezikovnim preverjanjem se torej ne bodo izbirali udeleženci mobilnosti programa Erasmus+, temveč se jim bo zagotovila priložnost za dvig ravni, kjer je to potrebno. Zagotavljanje jezikovne podpore bo temeljilo na vzajemnem zaupanju med institucijo pošiljateljico in gostiteljico: institucija pošiljateljica mora udeležencem zagotoviti najprimernejšo jezikovno podporo in tako zagotoviti, da dosežejo priporočljivo raven, ob začetku mobilnosti dogovorjeno z institucijo gostiteljico.

Dokler ne bo prek spletnih orodij na voljo podpora za vse jezike, bodo za upravičence projektov mobilnosti zagotovljena sredstva za jezikovno podporo tistih jezikov, ki še ne bodo na voljo.

V okviru ključnega ukrepa 2 se bodo spodbujala strateška partnerstva na področju poučevanja in učenja jezikov. Inovativnost in dobre prakse, ki naj bi spodbujale znanje jezikov, lahko na primer vključujejo metode poučevanja in ocenjevanja, razvoj pedagoškega gradiva, raziskave, računalniško podprto učenje jezikov in podjetniške podvige z uporabo tujih jezikov. Sredstva za jezikovno podporo se lahko po potrebi zagotovijo tudi za upravičence strateških partnerstev, ki organizirajo dolgotrajne aktivnosti usposabljanja in poučevanja za osebje, mladinske delavce in učeče se.

V zvezi z nagradami evropskega jezikovnega priznanja (EJP) se nacionalne agencije spodbuja, da – prostovoljno – organizirajo redne (letne ali dvoletne) državne natečaje v državah Programa. Nagrada EJP bi morala spodbuditi uporabo in razširjanje rezultatov odličnosti v večjezičnosti ter javni interes za učenje jezikov.

V okviru ključnega ukrepa 3 in v podporo prizadevanjem držav članic, da v evropske sisteme izobraževanja in usposabljanja vključijo begunce, je spletna jezikovna podpora Erasmus+, zagotovljena udeležencem programa Erasmus+, razširjena, tako da jo bo lahko v okviru razpisov v letih 2016, 2017, 2018 in 2019 brezplačno uporabljalo približno 100 000 beguncev, dokler razpoložljivi proračun ne bo porabljen.

Udeležba nacionalnih agencij Erasmus+ in upravičenih institucij/organizacij je popolnoma prostovoljna. V okviru tega razpisa upravičenci programa Erasmus+, ki želijo sodelovati, prejmejo več dodatnih licenc za spletno jezikovno podporo. Dodelijo jih lahko izključno beguncem, ki se nameravajo učiti enega od jezikov, ki so na voljo v spletni jezikovni podpori. Upravičene institucije/organizacije bodo odgovorne za dodeljevanje licenc beguncem in poročanje o njihovi uporabi.

Enakost in vključevanje

Namen programa Erasmus+ je spodbujanje enakosti in vključenosti z omogočanjem dostopa udeležencem iz okolij z manj možnostmi v primerjavi z njihovimi vrstniki, kadar koli pomanjkanje možnosti omejuje ali preprečuje udeležbo v mednarodnih aktivnostih iz naslednjih razlogov:

  • invalidnost (tj. udeleženci s posebnimi potrebami): osebe z motnjami v duševnem (intelektualne in kognitivne motnje, motnje pri učenju), telesnem, čutilnem ali drugem razvoju;
  • težave pri izobraževanju: mladi s težavami pri učenju; tisti, ki predčasno zapustijo izobraževanje; odrasli z nizkimi kvalifikacijami; mladi s slabim šolskim uspehom;
  • ekonomske ovire: osebe, ki imajo nizek življenjski standard, nizke prihodke in so odvisne od sistema socialne pomoči, ali brezdomci; mladi, ki so dlje časa brezposelni ali revni; osebe, ki so zadolžene ali imajo finančne težave;
  • kulturne razlike: priseljenci, begunci ali potomci priseljenih ali begunskih družin; osebe, ki pripadajo narodnostni ali etnični manjšini; osebe s težavami pri jezikovnem prilagajanju ali kulturnem vključevanju;
  • zdravstvene težave: osebe z dolgotrajnimi zdravstvenimi težavami, hudimi ali duševnimi boleznimi;
  • družbene ovire: osebe, diskriminirane na podlagi spola, starosti, etnične pripadnosti, vere, spolne usmerjenosti, invalidnosti itd.; osebe z omejenimi družbenimi spretnostmi, asocialnim ali tveganim vedenjem; osebe v negotovem položaju; (nekdanji) storilci kaznivih dejanj, (nekdanji) uživalci drog ali alkohola; mladi starši in/ali samohranilci; sirote;
  • geografske ovire: osebe iz oddaljenih ali podeželskih območij; osebe, ki živijo na majhnih otokih ali v obrobnih regijah; osebe iz problematičnih mestnih območij; osebe z območij z manj storitvami (omejen javni prevoz, majhno število objektov).

Na področju mladine je bila oblikovana strategija vključevanja in raznolikosti kot skupni okvir za podpiranje udeležbe in vključevanja mladih z manj priložnostmi v programu Erasmus+. Strategija je objavljena na spletišču2 Evropske komisije.

Zaščita in varnost udeležencev

Zaščita in varnost udeležencev, ki so vključeni v projekte Erasmus+, sta pomembni načeli Programa. Vse osebe, ki sodelujejo v programu Erasmus+, bi morale imeti priložnost, da v celoti izkoristijo možnosti za osebni in poklicni razvoj ter učenje. To je treba zagotoviti v varnem okolju, ki spoštuje in varuje pravice vseh ljudi.

Zato mora imeti vsaka organizacija, ki sodeluje v programu Erasmus+, vzpostavljene učinkovite postopke in ureditve za spodbujanje ter zagotavljanje varnosti in zaščite udeležencev v njihovi aktivnosti. V zvezi s tem morajo biti vsi študenti, praktikanti, vajenci, dijaki, učeči se odrasli, mladi, osebje in prostovoljci, ki so vključeni v mobilnost v okviru vseh ključnih ukrepov programa Erasmus+, zavarovani za tveganja, povezana z njihovo udeležbo v teh aktivnostih. Razen prostovoljskih aktivnosti, ki predvidevajo posebno zavarovalno polico, program Erasmus+ ne opredeljuje edinstvene oblike zavarovanja in ne priporoča posebnih zavarovalnic. Program prepušča iskanje najustreznejše zavarovalne police organizatorjem projekta glede na vrsto projekta, ki se izvaja, in oblike zavarovanj, ki so na voljo na nacionalni ravni. Poleg tega ni treba pridobiti zavarovanja za določen projekt, če so udeleženci že zavarovani z obstoječo zavarovalno polico organizatorjev projekta.

V vsakem primeru morajo biti zajeta naslednja področja:

  • po potrebi potovalno zavarovanje (vključno s poškodbo in izgubo prtljage);
  • odgovornost do tretjih oseb (po potrebi vključno s poklicno odgovornostjo ali zavarovanjem za odgovornost);
  • nesreče in hude bolezni (vključno s trajno ali začasno nezmožnostjo za delo);
  • smrt (vključno z repatriacijo v primeru projektov, ki se izvajajo v tujini).

Po potrebi se priporoča, da imajo udeleženci v mednarodnih aktivnostih evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. To je brezplačna kartica, ki omogoča dostop do nujno potrebnega, državnega zdravstvenega varstva med začasnim bivanjem v kateri koli od 28 držav EU, Islandiji, Lihtenštajnu in na Norveškem, pod enakimi pogoji in z enakimi stroški (v nekaterih državah brezplačno), kot veljajo za ljudi, zavarovane v tej državi. Več informacij o kartici in postopku pridobitve je na voljo na spletišču: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=559&langId=sl.

Če so v projekt vključeni mladi, mlajši od 18 let, se od sodelujočih organizacij zahteva, da pridobijo predhodno dovoljenje za udeležbo od njihovih staršev ali skrbnikov.