Kazalo
Iskanje po vodniku

Strateška partnerstva

Oblike projektov

Strateška partnerstva podpirajo širok in prilagodljiv nabor aktivnosti za izvajanje inovativnih praks, spodbujanje razvoja in posodobitve organizacij ter podpiranje razvoja politik na evropski, nacionalni in regionalni ravni.

V skladu s cilji projekta, sodelujočimi organizacijami, pričakovanim učinkom in drugimi elementi so lahko strateška partnerstva različnih velikosti in temu primerno prilagajajo svoje aktivnosti. Če poenostavimo, ta ukrep omogoča sodelujočim organizacijam, da pridobijo izkušnje v mednarodnem sodelovanju, okrepijo svoje zmogljivosti ter hkrati dosežejo visokokakovostne in inovativne rezultate. Ocena kakovosti prijave projekta bo sorazmerna s cilji sodelovanja in naravo vključenih organizacij.

Poglavje v nadaljevanju navaja primere aktivnosti, ki jih lahko izvajajo strateška partnerstva bodisi s spodbujanjem sodelovanja med različnimi sektorji ali obravnavo le enega področja izobraževanja, usposabljanja in mladine. To poglavje je namenjeno zgolj ponazoritvi in sodelujočim organizacijam ne preprečuje drugačnega načrtovanja projekta.

Aktivnosti

  • Učni načrti, programi, skupni študijski programi, skupni moduli (vključno z e-moduli), vključevanje bolj raznovrstnih načinov učenja (izredni študij, učenje na daljavo in po modulih);
  • učenje, poučevanje, usposabljanje, gradiva in metode na področju mladinskega dela, pedagoški pristopi in orodja;
  • projektno sodelovanje, vzajemno učenje, delavnice, virtualni laboratoriji, virtualni prostori za sodelovanje;
  • krepitev zmogljivosti in aktivnosti mreženja;
  • razvoj in izvajanje strateških načrtov sodelovanja;
  • aktivnosti obveščanja, usmerjanja, mentorstva in svetovanja;
  • ankete, primerjalne analize, zbiranje dejstev, študije primerov iz resničnega življenja;
  • opredelitev standardov kakovosti in poklicnih profilov/profilov na podlagi kompetenc;
  • izboljšanje ogrodij kvalifikacij, prenosa kreditnih točk, zagotavljanja kakovosti, priznavanja in potrjevanja;
  • aktivnosti učenja, poučevanja in usposabljanja (glej odstavek 2 v nadaljevanju).

Poleg tega se od strateških partnerstev pričakuje, da izvedejo ciljno usmerjeno in splošno razširjanje njihovih rezultatov, da spodbudijo širšo uporabo in učinek teh rezultatov tudi zunaj kroga organizacij, ki so neposredno vključene v projekt. Zahteve za razširjanje bodo sorazmerne s cilji in področjem uporabe projekta.

Organizacije, institucije z različnih področij izobraževanja, usposabljanja in mladine ter iz drugih socialno-ekonomskih sektorjev, lahko sodelujejo za namene doseganja ciljev – s svojimi projekti – na enem ali več področjih izobraževanja, usposabljanja in mladine. Naslednje vrste aktivnosti so še zlasti pomembne za posamezna področja, da se dosežejo cilji politik, ki so opisani v delu B tega vodnika, v sektorjih ali s širjenjem na druga področja.

Medsektorsko sodelovanje

Razvijanje, preskušanje, prilagajanje in izvajanje inovativnih praks v zvezi z naslednjim: 

  • strateško sodelovanje med različnimi izobraževalnimi sektorji in lokalnimi/regionalnimi podjetji, na primer za preučevanje zaposljivosti ali olajšanje prehoda v delovno silo ali med ravnmi izobraževanja;
  • skupni raziskovalni projekti, ki se izvajajo prek partnerstev med visokošolskimi institucijami in drugimi ravnmi izobraževanja, na primer v zvezi z oceno ali učnimi izidi, povezanimi s prečnimi kompetencami;
  • strateško sodelovanje med izvajalci formalnega in neformalnega/priložnostnega izobraževanja, na primer v zvezi s poučevanjem, ki temelji na IKT, ali povečanjem razširjenosti digitalnega učenja;
  • preučevanje in analiza usklajenih pedagoških pristopov in metodologij, zlasti tistih, ki zagotavljajo prečne kompetence (kot je podjetništvo), ki se razvijajo v različnih izobraževalnih sektorjih;
  • mednarodno projektno sodelovanje med partnerji iz različnih izobraževalnih sektorjev (na primer zgodnje učenje v kombinaciji s srednješolskim izobraževanjem), namenjeno proučevanju uporabe CLIL1 ali vzajemnega učenja za izboljšanje znanja jezikov med učenci vseh starosti z različnih področij izobraževanja, usposabljanja in mladine, vključno z učenci s priseljenskim ozadjem;
  • sodelovanje in izmenjava praks med osebjem, ki je odgovorno za svetovalne službe na različnih ravneh izobraževanja (na primer usmerjanje, svetovanje, metode in orodja za mentorstvo, razvoj sistemov, ki pomagajo slediti napredku dijaka/študenta); ali tistim osebjem, ki je vključeno v svetovalne službe, da se okrepi kakovost in doslednost med izobraževanimi sektorji;
  • partnerstva na različnih ravneh izobraževanja, ki spodbujajo dostop do prosto dostopnih učnih virov (PDUV) in učenja prek njih z izmenjavo dobre prakse in razvojem PDUV na različnih ravneh;
  • skupni raziskovalni projekti, ki vključujejo partnerstva v različnih sektorjih izobraževanja in mladine, namenjena raziskovanju potenciala učne analitike in ocenjevanja množic, da bi se izboljšala kakovost učenja;
  • sodelovanje med šolami, ponudniki PIU in visokošolskimi institucijami za raziskovanje aktivnosti, namenjenih spodbujanju močnejše skladnosti med različnimi orodji EU in nacionalnimi orodji za preglednost in priznavanje;
  • sodelovanje med mladinskim sektorjem in visokošolskimi institucijami, da bi se olajšalo priznavanje in potrjevanje neformalnega ter priložnostnega učenja in prehajanje s tega učenja na formalne izobraževalne poti ter prehajanje med različnimi področji.

Visokošolsko izobraževanje

  • Razvijanje, preskušanje, prilagajanje in izvajanje inovativnih praks v zvezi z naslednjim: 
  • skupni študijski programi in skupni učni načrti, intenzivni programi in skupni moduli, vključno z e-moduli, med člani partnerstev iz različnih držav, disciplin in gospodarskih sektorjev (javnih/zasebnih), pri čemer se zagotavlja ustreznost glede na potrebe trga dela;
  • mednarodno projektno sodelovanje med podjetji in študenti/osebjem na visokošolskih institucijah za obravnavanje primerov iz resničnega življenja;
  • pedagoški pristopi in metodologije, zlasti tisti, ki zagotavljajo prečne kompetence, podjetniško naravnanost in ustvarjalno razmišljanje, vključno z uvajanjem več-, nad- in interdisciplinarnih pristopov, ki učno mobilnost bolj sistematično vključujejo v učne načrte („vključena mobilnost“) in bolje uporabljajo IKT;
  • vključevanje bolj raznovrstnih načinov študija (izredni študij, učenje na daljavo in po modulih) zlasti z novimi oblikami posamezniku prilagojenega učenja, strateško uporabo prosto dostopnih učnih virov ter virtualne mobilnosti in virtualnih platform za učenje;
  • novi pristopi za lajšanje prehajanja med izobraževalnimi sektorji (tj. s potrjevanjem predhodnega učenja in možnostjo prilagodljivega učenja – učenje po modulih, kombinirano učenje itd.);
  • strokovno usmerjanje in svetovanje ter metode in orodja za mentorstvo;
  • sodelovanje visokošolskih institucij z lokalnimi/regionalnimi organi in drugimi deležniki na podlagi skupnega dela v mednarodnem okolju za spodbujanje regionalnega razvoja in sodelovanja med sektorji, da se gradijo mostovi in izmenjuje znanje med različnimi sektorji formalnega ter priložnostnega izobraževanja in usposabljanja;
  • sodelovanje in izmenjava praks med osebjem, ki je odgovorno za svetovalne službe, na primer usmerjanje, svetovanje, metode in orodja za mentorstvo, razvoj sistemov, ki pomagajo slediti napredku študenta; ali tistemu osebju, ki je vključeno v študentske svetovalne službe, da se okrepi kakovost (tj. pritegne in ohrani netradicionalne študente, npr. odrasle in slabo zastopane skupine v visokošolskem izobraževanju);
  • lajšanje priznavanja in potrjevanja spretnosti in kompetenc na nacionalni ravni z učinkovitim zagotavljanjem kakovosti, ki temelji na učnih izidih, ter z upoštevanjem evropskih in nacionalnih ogrodij kvalifikacij;
  • razvoj fleksibilnih učnih poti za študente in diplomante v visokošolskem izobraževanju, vključno s potrjevanjem njihovega predhodnega izobraževanja.

Poklicno izobraževanje in usposabljanje

  • Razvijanje, preskušanje, prilagajanje in sprejemanje/izvajanje inovativnih praks v zvezi z naslednjim:
  • ponovna opredelitev/opredelitev standardov kompetenc v skladu z učnimi izidi; ustrezna prilagoditev ali razvoj učnih načrtov in programov PIU ter z njimi povezanih učnih gradiv in orodij;
  • metodologije poučevanja in učenja PIU ter pedagoški pristopi, zlasti tisti, ki zagotavljajo ključne kompetence in osnovna znanja; znanje jezikov; poudarek na uporabi IKT;
  • nove oblike programov praktičnega usposabljanja in obravnavanja primerov iz resničnega življenja v gospodarstvu in industriji; razvoj in izvajanje mednarodnega projektnega sodelovanja med podjetji in dijaki/osebjem na institucijah PIU;
  • razvoj in zagotavljanje novih gradiv in metod za poučevanje in usposabljanje PIU, vključno z učenjem na delovnem mestu, virtualno mobilnostjo, prosto dostopnimi učnimi viri in boljšo uporabo potenciala IKT, npr. vzpostavljanje virtualnih laboratorijev/delovnih mest, ki so prilagojena potrebam trga dela;
  • strokovno usmerjanje in svetovanje ter metode in orodja za mentorstvo;
  • orodja in metode za profesionalizacijo in poklicni razvoj učiteljev, vodij usposabljanj in osebja PIU; posebna usmerjenost v izboljšano začetno izobraževanje ter usposabljanje na delovnem mestu za učitelje in vodje usposabljanj PIU;
  • upravljanje in vodenje organizacij PIU;
  • strateško sodelovanje med ponudniki PIU in lokalno/regionalno poslovno skupnostjo, vključno z agencijami za gospodarski razvoj;
  • sodelovanje za razvoj ustvarjalnosti in inovacij med ponudniki PIU, visokošolskimi institucijami ter centri za oblikovanje, umetnost, raziskovanje in inovacije;
  • lajšanje priznavanja in potrjevanja spretnosti in kompetenc na nacionalni ravni z upoštevanjem evropskih in nacionalnih ogrodij kvalifikacij ter uporabo instrumentov EU; razvoj fleksibilnih učnih poti za dijake PIU in tiste, ki so PIU že zaključili, vključno s potrjevanjem njihovega predhodnega izobraževanja;
  • izvajanje prenosa kreditnih točk (ECVET) in zagotavljanja kakovosti (EQAVET) ponudnikov PIU.

Šolsko izobraževanje

  • Razvijanje, preskušanje, prilagajanje in sprejemanje/izvajanje inovativnih praks v zvezi z naslednjim: 
  • novi učni načrti, programi, učna gradiva in orodja;
  • metodologije poučevanja in učenja ter pedagoški pristopi, zlasti tisti, ki zagotavljajo ključne kompetence, osnovna znanja in znanje jezikov ter se usmerjajo v uporabo IKT;
  • nove oblike programov praktičnega usposabljanja in obravnavanja primerov iz resničnega življenja v gospodarstvu in industriji;
  • nove oblike učenja in zagotavljanja izobraževanja in usposabljanja, zlasti strateška uporaba odprtega in prilagodljivega učenja, virtualna mobilnost, prosto dostopni učni viri in boljša uporaba potenciala IKT;
  • usmerjanje, svetovanje, metode in orodja za mentorstvo;
  • orodja in metode za profesionalizacijo in poklicni razvoj učiteljev, vodij usposabljanja in drugega osebja, ki so zlasti usmerjeni v izboljšano začetno izobraževanje ter usposabljanje na delovnem mestu za učitelje;
  • upravljanje in vodenje institucij za izobraževanje in usposabljanje;
  • aktivnosti osveščanja med organizacijami v različnih sektorjih izobraževanja, usposabljanja in mladine;
  • strateško sodelovanje med ponudniki izobraževanja na eni strani in lokalnimi/regionalnimi organi na drugi strani;
  • izmenjava izkušenj in dobrih praks, izvajanje aktivnosti in delavnic vzajemnega učenja;
  • izvajanje skupnih raziskav, anket, študij in analiz;
  • lajšanje priznavanja in potrjevanja spretnosti in kompetenc na nacionalni ravni z upoštevanjem evropskih in nacionalnih ogrodij kvalifikacij ter uporabo instrumentov EU za potrjevanje;
  • spodbujanje sodelovanja med lokalnimi in/ali regionalnimi šolskimi organi iz različnih držav Programa za podporo strateškemu razvoju s projekti, ki vključujejo šole, lokalne zasebne organizacije in organizacije civilne družbe, ki so aktivne na trgu dela ali področju izobraževanja, usposabljanja in mladine.

Izobraževanje odraslih

  • Razvijanje, preskušanje, prilagajanje in sprejemanje/izvajanje inovativnih praks v zvezi z naslednjim:
  • novi učni načrti in programi ter z njimi povezana učna gradiva in orodja za učeče se odrasle;
  • metodologije poučevanja in učenja ter pedagoški pristopi za učeče se odrasle, zlasti tisti, ki zagotavljajo ključne kompetence in osnovna znanja; znanje jezikov; poudarek na uporabi IKT;
  • nove oblike učenja odraslih in zagotavljanja izobraževanja odraslih, zlasti strateška uporaba odprtega in prilagodljivega učenja, virtualna mobilnost, prosto dostopni učni viri in boljša uporaba potenciala IKT;
  • usmerjanje in svetovanje ter metode in orodja za mentorstvo za učeče se odrasle;
  • orodja in metode za profesionalizacijo in poklicni razvoj učiteljev in osebja v izobraževanju odraslih; posebna usmerjenost v izboljšano začetno izobraževanje ter usposabljanje na delovnem mestu za učitelje v izobraževanju odraslih;
  • upravljanje in vodenje organizacij za izobraževanje odraslih;
  • aktivnosti osveščanja med organizacijami v različnih sektorjih izobraževanja, usposabljanja in mladine;
  • strateško sodelovanje med ponudniki izobraževanja odraslih na eni strani in lokalnimi/regionalnimi organi na drugi strani;
  • zagotavljanje fleksibilnih učnih poti za učeče se odrasle, vključno s potrjevanjem njihovega predhodnega učenja:
  • primerjalna analiza modelov in pristopov upravljanja in izvajanja;
  • preskušanje in praktična uporaba metod za ocenjevanja znanja in kompetenc, pridobljenih s priložnostnim in neformalnim učenjem;
  • izboljševanje dostopa do priložnosti za učenje za odrasle:
  • spodbujanje razvoja večnamenskih centrov za učenje in regionalnih omrežij ponudnikov izobraževanja;
  • ukrepi za razvoj izobraževalne razsežnosti organizacij, katerih osnovni namen ni izobraževanje (npr. kulturne organizacije);
  • razvoj usposabljanj za večje število in izboljšanje kakovosti evropskih usposabljanj, ki so na voljo za učitelje, menedžerje in drugo osebje v izobraževanju odraslih;
  • lajšanje priznavanja in potrjevanja spretnosti in kompetenc na nacionalni ravni z upoštevanjem evropskih in nacionalnih ogrodij kvalifikacij ter uporabo instrumentov EU.

Mladina

  • Aktivnosti sodelovanja na področju mladinskega dela za razvoj, preskušanje, prilagajanje in/ali izvajanje inovativnih praks v mladinskem delu. Te aktivnosti lahko zajemajo naslednje:
  • metode, orodja in gradiva, katerih cilj je spodbujanje ključnih kompetenc in osnovnih znanj mladih ter njihovo znanje jezikov in spretnosti v IKT;
  • metode, orodja in gradiva za profesionalizacijo in poklicni razvoj mladinskih delavcev (npr. učni načrti, moduli usposabljanja, viri in gradiva, dobre prakse, instrumenti potrjevanja itd.);
  • nove oblike izvajanja mladinskega dela in zagotavljanje usposabljanja in podpore, zlasti strateška uporaba odprtega in prilagodljivega učenja, virtualna mobilnost, prosto dostopni učni viri in boljša uporaba potenciala IKT;
  • programi in orodja za mladinsko delo, katerih cilj je preprečevanje socialne izključenosti in osipa;
  • strateško mreženje in sodelovanje med mladinskimi organizacijami in/ali organizacijami na področju izobraževanja in usposabljanja ter na trgu dela;
  • strateško sodelovanje z lokalnimi/regionalnimi javnimi organi;
  • priznavanje in potrjevanje spretnosti in kompetenc na nacionalni ravni z upoštevanjem evropskih in nacionalnih ogrodij kvalifikacij ter uporabo instrumentov EU za potrjevanje.
  • Mednarodne mladinske pobude: aktivnosti sodelovanja, ki spodbujajo družbeno odgovornost in podjetniški duh ter jih skupaj izvajajo dve ali več skupin mladih iz različnih držav (glej spodaj).

Usmerjenost v

  • Ustvarjalnost, inovacije in posodobitve;
  • strateško uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), metodologije in virtualno sodelovanje;
  • prosto dostopne učne vire (PDUV);
  • kakovost izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela;
  • podjetniško izobraževanje (vključno s socialnim podjetništvom);
  • enakost in vključevanje;
  • osnovna znanja in prečne spretnosti (znanje jezikov, digitalne spretnosti in podjetništvo);
  • priznavanje in potrjevanje učnih izidov v formalnem, neformalnem in priložnostnem učenju;
  • spodbujanje fleksibilnih učnih poti;
  • profesionalizacijo in poklicni razvoj na področju izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela;
  • spretnosti upravljanja in vodenja;
  • aktivna udeležba mladih v družbi;
  • medinstitucionalno sodelovanje;
  • medregionalno sodelovanje;
  • sinergije med politikami in prakso.

Ciljne skupine in udeleženci

  • Delavci;
  • osebje, ki je aktivno na področju izobraževanja in usposabljanja;
  • mladinski delavci;
  • strokovnjaki, izvedenci;
  • študenti, praktikanti, vajenci, učenci, dijaki, učeči se odrasli, mladi, prostovoljci;
  • mladi iz skupine NEET (tj. mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo);
  • mladi z manj priložnostmi;
  • osebe, ki predčasno zapustijo izobraževanje;
  • oblikovalci politik;
  • raziskovalci.

Partnerji, ki so lahko vključeni v isti projekt 

  • Organizacije na področju izobraževanja, usposabljanja in mladine;
  • organizacije, ki so aktivne na več različnih področjih in sektorjih (npr. centri znanja ali gospodarske zbornice itd.), organi javnega sektorja;
  • podjetja, družbe, predstavniki gospodarstva in trga dela;
  • organizacije skupnosti;
  • organi za raziskave in inovacije;
  • organizacije civilne družbe;
  • socialni partnerji.

Usposabljanje, poučevanje in učenje, vključeno v strateška partnerstva

Strateška partnerstva lahko organizirajo tudi aktivnosti usposabljanja, poučevanja in učenja za posameznike, če prispevajo dodano vrednost pri doseganju ciljev projekta. Nekatere od teh aktivnosti so še posebej pomembne za eno ali več področij izobraževanja, usposabljanja in mladine, predvsem za:

Vrsta aktivnosti

Posebno pomembna za

Kombinirana mobilnost učečih se

Vsa področja izobraževanja, usposabljanja in mladine

Kratkotrajne izmenjave skupin učencev/dijakov

Šolsko izobraževanje, PIU

Intenzivni študijski programi

Visokošolsko izobraževanje

Dolgotrajna študijska mobilnost učencev/dijakov

Šolsko izobraževanje

Dolgotrajna mobilnost z namenom poučevanja ali usposabljanja

Visokošolsko izobraževanje, PIU, šolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih

Dolgotrajna mobilnost mladinskih delavcev

Mladina

Kratkotrajna skupna usposabljanja osebja

Vsa področja izobraževanja, usposabljanja in mladine

V spodnjih razdelkih zagotovite dodatne opise zgornjih aktivnosti.

Učeči se

Intenzivni študijski programi (študenti: od 5 dni do 2 mesecev; izobraževalno osebje/povabljeni učitelji: od 1 dneva do 2 mesecev)

Intenzivni študijski program (ISP) je kratek študijski program, ki združuje študente in izobraževalno osebje iz sodelujočih visokošolskih institucij ter druge pomembne povabljene strokovnjake/izvedence s ciljem:

  • spodbujati učinkovito in večnacionalno poučevanje strokovnih vsebin;
  • omogočati študentom in učiteljem, da sodelujejo v večnacionalnih in večdisciplinarnih skupinah ter pri tem izkoristijo posebne pogoje učenja in poučevanja, ki niso na voljo v eni sami instituciji, ter oblikujejo nova stališča o obravnavani temi;
  • omogočati članom izobraževalnega osebja, da izmenjajo stališča o vsebini poučevanja in novih pristopih do učnih načrtov ter preskusijo inovativne metode poučevanja, ki bi lahko sčasoma postale del na novo zasnovanega skupnega programa ali učnega načrta v mednarodnem učnem okolju.

Zaželene značilnosti programa ISP so naslednje:

  • programi ISP bi morali za sodelujoče učitelje in študente zagotavljati najnovejše priložnosti za učenje, razvoj spretnosti, dostop do informacij, najsodobnejših rezultatov raziskav in drugega znanja itd.;
  • delo, ki ga opravijo sodelujoči študenti, bi moralo biti priznano s kreditnimi točkami ECTS (ali enakovrednim sistemom);
  • od programov ISP se pričakuje uporaba orodij in storitev IKT za podporo pripravi in nadaljnjemu spremljanju programa ISP, da bodo prispevali k ustvarjanju trajne učne skupnosti na zadevnem tematskem področju;
  • razmerje med številom osebja in študentov bi moralo zagotavljati aktivno udeležbo v učilnici;
  • udeležba mednarodnih in nacionalnih študentov ter osebja bi morala biti uravnotežena;
  • ISP bi moral vključevati izrazit večdisciplinarni pristop, ki spodbuja sodelovanje študentov iz različnih akademskih disciplin;
  • poleg učnih izidov v kompetencah, povezanih s tematskim področjem, bi programi ISP morali spodbujati prenos prečnih kompetenc.

Izbor udeležencev programa ISP (izobraževalnega osebja in študentov) izvede konzorcij strateškega partnerstva.

Na podlagi števila ur poučevanja in usposabljanja je treba zagotoviti, da je večji del bivanja v tujini povezan z izobraževanjem in usposabljanjem, ne pa z raziskovanjem ali kakršno koli drugo aktivnostjo.

Kombinirana mobilnost študentov, praktikantov, učečih se odraslih, učencev in dijakov ter mladih (od 5 dni do 2 mesecev dejanske mobilnosti)

Aktivnosti, ki združujejo eno ali več kratkih obdobij dejanske mobilnosti (skupno največ 2 meseca) z virtualno mobilnostjo (tj. uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kot so delovna okolja za sodelovanje, predvajanje spletnih vsebin v živo, videokonference, družbeni mediji itd., za dopolnjevanje ali krepitev trajnosti učnih izidov dejanske mobilnosti).

Uporablja se lahko pri pripravi, podpori in nadaljnjem spremljanju dejanske mobilnosti. Organizira se lahko tudi za obravnavanje oseb s posebnimi potrebami ali manj priložnostmi, da pripomore k odpravljanju ovir za dolgotrajno dejansko mobilnost.

Kratkotrajne izmenjave skupin učencev/dijakov (od 3 dni do 2 mesecev)

Kratkotrajne izmenjave skupin učencev/dijakov (vključno z učenci PIU) se lahko organizira med šolami iz različnih držav, ki sodelujejo v istem strateškem partnerstvu. Med temi dogodki dijaki sodelujejo na eni od partnerskih šol in jih lahko gostijo družine vrstnikov. Skupno projektno delo med obiski mora biti povezano s cilji strateškega partnerstva.

Upoštevajte, da sodelovanje med šolami in partnerstvi ne sme biti omejeno na take dogodke, temveč mora vključevati tudi skupne spletne in lokalne aktivnosti. Šole se spodbujajo k uporabi platforme eTwinning, da lahko sodelujejo pri projektu pred mobilnostjo in po njej.

Učenci/dijaki, ki sodelujejo v kratkotrajnih izmenjavah morajo vedno spremljati odrasli, da se zagotovi njihovo varovanje in varnost kot tudi učinkovito učenje med izkušnjo mobilnosti.

Skupno projektno delo med obiski bi moralo za učence/dijake in učitelje iz različnih držav zagotoviti priložnost, da skupaj obravnavajo eno ali več tem v skupnem interesu. Dijakom in učiteljem pomagajo pridobiti in izboljšati spretnosti ne samo v zvezi z vsebino ali tematskim področjem, v katerega je usmerjen projekt, temveč tudi v zvezi s timskim delom, medkulturnim učenjem, družbenimi odnosi, načrtovanjem in izvajanjem projektnih aktivnosti ter uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT).

Sodelovanje v skupnem projektnem delu s skupinami dijakov s partnerskih šol iz različnih držav za dijake in učitelje tudi zagotovi priložnost, da uporabljajo tuje jezike v praksi, in okrepi njihovo motivacijo za učenje jezikov.

Projektne aktivnosti bi v najboljšem primeru morale biti vključene v redne aktivnosti šole in učni načrt sodelujočih učencev/dijakov. Morali bi biti vključeni v vse faze projekta, tudi v načrtovanje, organizacijo in ocenjevanje aktivnosti.

Dolgotrajna učna mobilnost učencev/dijakov (od 2 do 12 mesecev)

Cilj aktivnosti je okrepiti sodelovanje med šolami, ki so vključene v isto strateško partnerstvo. Aktivnosti mobilnosti bi morale biti povezane s cilji strateškega partnerstva in vključene v zasnovo projekta. Šole se spodbujajo k uporabi platforme eTwinning, da lahko sodelujejo pri projektu pred in med mobilnostjo dijakov ter po njej.

Ti ukrepi bodo predvidoma zagotovili čim večji učinek na sodelujoče šole. Aktivnost pomaga učencem/dijakom tudi razviti njihovo razumevanje raznolikosti evropskih kultur in jezikov ter pridobiti kompetence, ki so potrebne za osebni razvoj.

Šole, ki so vključene v partnerstvo, morajo sodelovati pri razvoju učnih sporazumov, priznavanju predmetov, ki so bili opravljeni na partnerski šoli v tujini, in krepitvi evropske razsežnosti v šolskem izobraževanju. Ta aktivnost bi morala zagotoviti tudi dragocene mednarodne pedagoške izkušnje za učitelje, ki so vključeni v organizacijo in izvajanje mobilnosti.

Udeležence izberejo šole. To so učenci ali dijaki, ki so stari vsaj 14 let in redno vpisani v šolo, ki sodeluje v strateškem partnerstvu. Izbrani učenci/dijaki lahko preživijo od 2 do 12 mesecev v šoli gostiteljici in gostiteljski družini v tujini.

Spodbuja se vzajemna izmenjava med šolami/gostiteljskimi družinami, vendar ni obvezna.

Vsi akterji, ki so vključeni v študijsko mobilnost – šole, učenci/dijaki ter njihovi starši in gostiteljske družine –, bi morali prebrati posebni vodnik za učno mobilnost, ki nudi pomoč pri izvajanju aktivnosti in zagotavljanju varnosti in dobrega počutja udeležencev učne mobilnosti.

V vodnik so zajete vloge in odgovornosti, smernice ter zahtevane predloge in obrazci za udeležence. Vodnik je na voljo v angleškem jeziku na spletišču Europa in v prevodu na spletišču ustrezne nacionalne agencije.

Spletna jezikovna podpora

Udeleženci aktivnosti dolgotrajne mobilnosti (od 2 do 12 mesecev) v strateškem partnerstvu lahko izkoristijo jezikovno pripravo. V zvezi s tem se bo v okviru Programa sčasoma začela izvajati spletna jezikovna podpora. Evropska komisija dostop do take spletne podpore omogoči za izbrane učence/dijake, da bi ocenila njihovo znanje jezika, ki ga bodo uporabljali na učni mobilnosti v tujini.

S tem orodjem lahko po potrebi tudi izboljšajo znanje jezika pred in/ali med obdobjem mobilnosti.

V šolah se bo spletna jezikovna podpora zagotovila na naslednji način:

  • nacionalne agencije šolam dodelijo spletne licence v skladu s splošnimi merili, ki jih opredeli Evropska komisija;
  • vsi učenci/dijaki (razen govorci maternega jezika), ko so izbrani in ki bodo lahko izkoristili uporabo spletne storitve, bodo izvedli spletni preskus znanja, da se oceni njihovo znanje jezika, ki ga bodo uporabljali med študijem. Rezultati tega preskusa bodo posredovani udeležencu in šoli;
  • glede na število spletnih licenc, ki bodo na voljo za jezikovne tečaje, bodo šole razdelile licence v skladu s potrebami;
  • ob koncu obdobja mobilnosti bodo udeleženci opravili drugo oceno, da se ugotovi napredek pri učenju tujega jezika.

Več informacij o spletni jezikovni podpori je na voljo na spletiščih Evropske komisije in nacionalnih agencij.

Za jezike, ki ne bodo zajeti v storitev Komisije, se lahko za ta namen zagotovijo posebna nepovratna sredstva za „jezikovno podporo“.

Osebje v izobraževanju in usposabljanju ter mladinski delavci

Kratkotrajna skupna usposabljanja osebja (od 3 dni do 2 mesecev)

Skupna usposabljanja osebja omogočajo sodelujočim organizacijam v strateškem partnerstvu, da organizirajo kratka usposabljanja, ki so povezana s temo ali področjem uporabe strateškega partnerstva, za osebje v izobraževanju in usposabljanju ali mladinske delavce. Ta morajo biti organizirana za majhne skupine osebja iz različnih držav, da je učinek na posamezne organizacije čim večji.

Lahko so različnih oblik, tj. študijski obiski, ki združujejo obiske v zadevnih organizacijah, predstavitve, delavnice za razprave, usposabljanja itd. Sodelovanje mednarodnih in nacionalnih udeležencev mora biti uravnoteženo.

Mobilnost z namenom poučevanja ali usposabljanja (od 2 do 12 mesecev)

Cilj aktivnosti je okrepiti sodelovanje med organizacijami, ki so vključene v isto strateško partnerstvo. Aktivnost omogoča osebju, da poglobi svoje znanje in razumevanje evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja ter mu pomaga pri izmenjavi in pridobivanju strokovnih kompetenc, metod in praks.

Ta aktivnost omogoča učiteljem/profesorjem in drugemu izobraževalnemu osebju v splošnem šolskem izobraževanju, visokošolskem izobraževanju, PIU in izobraževanju odraslih, ki delajo v izobraževalni instituciji, ki sodeluje v strateškem partnerstvu, da se udeležijo mobilnosti v tujini, ki traja od 2 do 12 mesecev, ter poučujejo v partnerski instituciji ali so vključeni v strokovne aktivnosti v drugi partnerski organizaciji, ki so povezane z njihovim strokovnim področjem.

Aktivnost lahko vključuje delo v izobraževalni instituciji/centru ali drugi ustrezni organizaciji (npr. podjetjih, nevladnih organizacijah, šolskih organih itd.), udeležbo v strukturiranih tečajih ali seminarjih (npr. na fakultetah za usposabljanje učiteljev ali v raziskovalnih organizacijah), prakso ali obdobja opazovanja v družbi ali organizaciji na področju.

Institucija pošiljateljica mora zagotoviti pravičen, pregleden in odprt postopek izbora, oblikovati vsebino aktivnosti z udeležencem ter zagotoviti notranje in, kolikor je to mogoče, zunanje priznavanje njegove dolgotrajne mobilnosti v tujini.

V zvezi z mobilnostjo poučevanja in usposabljanja v visokošolski instituciji so upravičene naslednje vrste organizacij pošiljateljic in gostiteljic:

  • pri dolgotrajni mobilnosti osebja za poučevanje je organizacija pošiljateljica lahko katera koli sodelujoča organizacija, organizacija gostiteljica pa mora biti sodelujoča visokošolska institucija;
  • pri dolgotrajni mobilnosti osebja za usposabljanje mora organizacija pošiljateljica biti sodelujoča visokošolska institucija, organizacija gostiteljica pa je lahko katera koli sodelujoča organizacija;
  • organizaciji pošiljateljica in gostiteljica morata biti v različnih državah in država gostiteljica ne sme biti država stalnega prebivališča udeleženca.

Organizacije, ki so vključene v strateško partnerstvo, sodelujejo pri oblikovanju sporazumov o mobilnosti, priznavanju dela, ki je bilo opravljeno na partnerski organizaciji v tujini, ter krepitvi evropske razsežnosti v izobraževanju in usposabljanju. Ta aktivnost bi morala zagotoviti tudi dragocene mednarodne izkušnje za osebe, vključene v organizacijo in izvajanje mobilnosti, iz organizacije pošiljateljice in gostiteljice.

Mobilnost mladinskih delavcev (od 2 do 12 mesecev)

Ta aktivnost omogoča mladinskim delavcem, da izkusijo drugačno delovno okolje od tistega v državi prebivališča, in s tem krepi njihove poklicne, osebne in medkulturne kompetence. Mladinski delavci imajo možnost, da opravljajo delo v tujini v obdobju, ki traja od 2 do 12 mesecev, in aktivno prispevajo k vsakodnevnemu delu organizacije gostiteljice, hkrati pa bogatijo svoj profil strokovnjakov na področju.

Cilj teh aktivnosti je tudi krepitev zmogljivosti vključenih organizacij, ki lahko izkoristijo nova stališča in izkušnje. Mobilnost se lahko izvaja kot individualna aktivnost (tj. en mladinski delavec je poslan v organizacijo gostiteljico) ali v paru, kot vzajemna izmenjava mladinskih delavcev (sočasno ali ne) med dvema partnerskima organizacijama.

Spletna jezikovna podpora

Udeleženci aktivnosti dolgotrajne mobilnosti v strateškem partnerstvu lahko izkoristijo jezikovno pripravo. V zvezi s tem se bo v okviru Programa sčasoma začela izvajati spletna jezikovna podpora. Evropska komisija dostop do take spletne podpore omogoči za izbrano osebje in mladinske delavce, da bi ocenila njihovo znanje jezika, ki ga bodo uporabljali pri študiju v tujini.

S tem orodjem lahko po potrebi tudi izboljšajo znanje jezika pred in/ali med obdobjem mobilnosti.

Pri izvajanju za osebje in mladinske delavce se bo spletna jezikovna podpora zagotovila na naslednji način:

  • nacionalne agencije organizacijam dodelijo spletne licence v skladu s splošnimi merili, ki jih opredeli Evropska komisija;
  • vsi udeleženci (razen govorcev maternega jezika), ko so izbrani in ki bodo lahko izkoristili uporabo spletne storitve, bodo izvedli spletni preskus znanja, da se oceni njihovo znanje jezika, ki ga bodo uporabljali med študijem. Rezultati tega preskusa bodo posredovani udeležencu.
  • glede na število spletnih licenc, ki bodo na voljo za jezikovne tečaje, bodo organizacije razdelile licence v skladu s potrebami;
  • ob koncu obdobja mobilnosti bodo udeleženci opravili drugo oceno, da se ugotovi napredek v učenju tujega jezika.

Več informacij o spletni jezikovni podpori je na voljo na spletiščih Evropske komisije in nacionalnih agencij.

Za jezike, ki ne bodo zajeti v storitev Komisije, se lahko za ta namen zagotovijo posebna nepovratna sredstva za „jezikovno podporo“.

Transnacionalne mladinske pobude

Strateška partnerstva na področju mladine podpirajo tudi razvoj transnacionalnih mladinskih pobud, ki spodbujajo družbeno odgovornost in podjetniški duh, ter jih skupaj izvajata dve ali več skupin mladih iz različnih držav.

Te pobude so lahko na primer povezane z naslednjim:

  • ustanovitev (mrež) socialnih podjetij, združenj, klubov, NVO-jev;
  • razvoj in izvajanje programov in usposabljanj v zvezi s podjetniškim izobraževanjem (zlasti socialnim podjetništvom in uporabo IKT);
  • informacije, medijska pismenost, ukrepi senzibilizacije ali ukrepi, ki spodbujajo družbeno udeležbo med mladimi (npr. razprave, konference, dogodki, posvetovanja, pobude v zvezi z evropskimi temami itd.);
  • ukrepi v korist lokalnih skupnosti (npr. podpora ranljivim skupinam, kot so starejši ljudje, pripadniki manjšin, priseljenci, osebe, ki imajo posebne potrebe itd.);
  • pobude v umetnosti in kulturi (gledališke igre, razstave, glasbene predstave, razpravni forumi itd.).

Mladinska pobuda je projekt, ki ga začnejo, pripravijo in izvedejo mladi. Tako lahko mladi preskusijo nove zamisli s pobudami, ki jim dajo priložnost, da neposredno in aktivno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju projekta.

Udeležba v mladinski pobudi je pomembna izkušnja v neformalnem učenju. Med izvajanjem mladinske pobude imajo mladi priložnost, da obravnavajo posebne izzive ali težave, s katerimi se srečujejo njihove skupnosti. Razpravljajo ali premišljujejo lahko o izbrani temi v evropskem okviru in s tem sooblikujejo Evropo.

Mladinska pobuda mora biti transnacionalna: mreženje z lokalnimi aktivnostmi, ki jih skupaj izvajata dve ali več skupin iz različnih držav. Sodelovanje z mednarodnimi partnerji v transnacionalnih mladinskih pobudah temelji na podobnih potrebah in interesih za izmenjavo praks in vzajemno učenje z vrstniki.

Mladinske pobude omogočajo številnim mladim, da postanejo iznajdljivi in ustvarjalni v svojem vsakodnevnem življenju ter da spregovorijo o svojih lokalnih potrebah, interesih in tudi izzivih, s katerimi se srečujejo skupnosti, v katerih živijo.

Mladi lahko preskusijo zamisli tako, da začnejo, pripravijo in izvedejo projekt, ki bo vplival na različna področja življenja. Mladinske pobude lahko vodijo tudi do samozaposlitve ali ustanavljanja združenj, nevladnih organizacij ali drugih organov, ki so aktivni na področju socialnega gospodarstva, neprofitnosti in mladine.

Mladim, ki izvajajo transnacionalne mladinske pobude, lahko nudijo podporo inštruktorji. Inštruktor je oseba, ki ima izkušnje z mladinskim delom in/ali mladinskimi pobudami ter spremlja skupine mladih, pospešuje učni proces in podpira njihovo udeležbo. Ima različne vloge glede na potrebe posamezne skupine mladih.

Inštruktor ni neposredno udeležen v mladinski pobudi, temveč podpira skupino mladih pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju projekta glede na potrebe skupine. Inštruktorji podpirajo kakovost učnega procesa in zagotavljajo stalno partnerstvo, da bi pomagali skupini ali posameznikom ustvariti izpolnjujoče rezultate na podlagi njihovega projekta.

Inštruktor ni: vodja projekta; svetovalec; član skupine, ki izvaja projekt; poklicni vodja usposabljanja/strokovnjak, ki zagotavlja samo tehnično podporo na določenem področju; zakoniti zastopnik projekta. Če mladinsko pobudo izvajajo mladoletne osebe, je podpora inštruktorja obvezna.

Primeri strateških partnerstev

Spodbujanje fleksibilnih učnih poti

Vključevanje praktičnega in teoretičnega znanja v učne načrte visokošolskih institucij lahko zagotovi priložnosti za študente, da pridobijo spretnosti, ki jih potrebujejo zdaj in v prihodnosti na trgu dela, ter s tem izboljša njihovo prihodnjo zaposljivost. Strateško partnerstvo bo podpiralo projektno sodelovanje med podjetji ter študenti in osebjem na visokošolski instituciji, da se razvije, preskusi in prilagodi skupni učni načrt med sodelujočimi visokošolskimi institucijami na podlagi izčrpne analize potreb in usmerjenosti v mednarodni pristop, ki temelji na primerih iz resničnega življenja.

V to bodo zajete tudi aktivnosti poučevanja/učenja, vključno z izmenjavo osebja med visokošolskimi institucijami in podjetji, ter vključena mobilnost, pri kateri študenti sledijo skupnemu programu, ki ga poučujejo različni partnerji na različnih lokacijah.

Končni rezultat je izvajanje skupnega učnega načrta in razširjanje v organizacijah, ki niso zajete v partnerstvo. Partnerstvo sestavljajo visokošolske institucije in podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter socialnimi podjetji, da se zagotovijo zahtevane kompetence in ustreznost spretnosti, ki se razvijajo s skupnim učnim načrtom.

Celostni lokalni/regionalni razvoj

Vključenost vseh pomembnih deležnikov je lahko izjemno koristna pri oblikovanju celostnih lokalnih/regionalnih razvojnih načrtov. Strateško partnerstvo bo razvijalo, preskušalo in izvajalo inovativne pakete programov, ki bodo obogatili učni načrt partnerskih visokošolskih institucij in katerih cilj je dodeljevanje dvojnih certifikatov ali dvojnih diplom. V projekt bodo vključeni ključni deležniki in temeljil bo na njihovem stalnem nadzoru, zlasti s posebno usmerjevalno skupino, za zagotavljanje, da bodo potrebe lokalnih/regionalnih akterjev ustrezno izpolnjene.

V projekt bodo zajete tudi aktivnosti poučevanja/učenja, vključno z izmenjavo osebja med visokošolskimi institucijami in „kombinirano“ mobilnostjo študentov. Končni rezultat je vključitev teh paketov programov v učni načrt in dodeljevanje dvojnih certifikatov/diplom. V partnerstvo so vključene visokošolske institucije, lokalni akterji in lokalni javni organi.

Vključevanje manj izkušenih partnerjev v aktivnosti, ki se izvajajo, je lahko postopno, pri čemer se zagotovi, da so najpozneje zadnjo leto projekta vsi partnerji vključeni v celotni paket aktivnosti.

Ustvarjalnost in inovativnost

Mala in srednja podjetja se srečujejo z izzivi razvoja spretnosti in inovacij, pri čemer nimajo vedno na voljo ustreznih virov ali strateške vizije za spopadanje s hudo konkurenco na trgu. Strateško partnerstvo podpira širjenje kulture ustvarjalnosti in inovativnosti v malih podjetjih s prenosom in izvajanjem metodologij, orodij in konceptov, ki pospešujejo organizacijski razvoj in ustvarjanje proizvodov. Partnerji iz ustvarjalnih sektorjev in visokošolskih institucij pomagajo drugim partnerjem, da se naučijo uspešno uporabiti ustvarjalno razmišljanje v svojih organizacijah ter razvijati zmogljivost za inovacije in spremembe.

En konkreten rezultat je oblikovanje posebej prilagojenih akcijskih načrtov za razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti, ki temeljijo na predhodnih analizah uspešnih primerov in metodologij. V partnerstvo so zajeti ustvarjalni sektorji, mala in srednja podjetja, združenja delodajalcev, gospodarske, industrijske ali obrtne zbornice.

Kakovost izobraževanja

Lokalni šolski organi na Švedskem, Danskem in v Združenem kraljestvu se združijo, da bi predlagali strateško partnerstvo. Lokalni organi so opredelili potrebo po izboljšanju kakovosti izobraževanja v naravoslovju, matematiki in tehnologiji ter zasnovali projekt, katerega cilj je razviti skupni okvir za podporo vključevanju dijakov v učenje. Cilja projekta sta izboljšati kakovost izobraževanja v matematiki in naravoslovju ter okrepiti zanimanje za te predmete v srednješolskem in visokošolskem izobraževanju.

Projekt vodita dva lokalna organa in vanj so zajete vse osnovne šole in šole v nižjem sekundarnem izobraževanju na zadevnih področjih. Poleg tega so lokalni organi vključili druge partnerje iz svojih lokalnih skupnosti: univerze, medijsko središče ter več podjetij in poslovnih združenj na področju tehnologije, znanosti in okolja. V aktivnosti projekta je zajeta izmenjava osebja med sodelujočimi organizacijami, da se izmenjajo izkušnje in dobra praksa.

Partnerji si izmenjujejo gradiva in vire ter razvijajo skupne enote v matematiki, naravoslovju in tehnologiji v učnih načrtih, ki se preskušajo/izvajajo v osnovnih in srednjih šolah. Poslovni partnerji povabijo šolske razrede na učne obiske, da dobijo dijaki vpogled v raznovrstno praktično uporabo tem, ki jih obravnavajo. Univerzitetni študenti sodelujejo z dijaki kot „prijatelji pri študiju“, jim nudijo dodatno individualno pomoč pri predmetih in imajo vlogo vzornikov, ki spodbujajo dijake k študiju naravoslovja in tehnologije. Rezultati projekta so sodelovanje z univerzo pri izobraževanju za bodoče učitelje, nadaljnje pedagoško sodelovanje in novi projekti med vključenimi šolami.

Višanje ravni izobrazbe

Glavni izzivi mnogih držav so višanje ravni pridobljene terciarne izobrazbe, krepitev dostopa in pospeševanje zaključka visokošolskega študija. Strateško partnerstvo bo podpiralo razvoj boljših poti napredovanja do visokošolskega izobraževanja in pridobitve diplome, pri čemer se bo posebej usmerilo v netradicionalne učence, na primer študente iz slabo zastopanih skupin ali iz okolij z manj možnostmi, s prenašanjem in preskušanjem inovativnih pristopov. Partnerstvo bo preskusilo, kako se dijake v srednješolskem izobraževanju iz posebnih okolij pripravlja in usmerja pred vstopom v visokošolsko izobraževanje s sodelovanjem visokošolskih institucij, šol in institucij, ki so aktivne na področju PIU.

Preskušena bosta tudi spremljanje te skupine dijakov in podpora zanje, zlasti s posebej prilagojenimi storitvami (usmerjanje, svetovanje, mentorstvo itd.), katerih cilj je preprečevanje osipa in spodbujanje pridobitve diplome v pričakovanem času. V ta projekt bodo vključene visokošolske institucije ter šole v srednješolskem splošnem in poklicnem izobraževanju, pri čemer se bo zagotovilo, da so storitve ustrezne glede na opredeljene potrebe.

V projekt bodo zajete tudi aktivnosti poučevanja/učenja, vključno s „kombinirano“ mobilnostjo študentov. Končni rezultat je prilagoditev modela in njegovega izvajanja v sodelujočih visokošolskih institucijah ter razširjanje v organizacijah, ki niso zajete v partnerstvo, s posebno usmerjenostjo v druge ponudnike izobraževanja in ključne oblikovalce politik.

Inovacije

Strateško partnerstvo bo podpiralo razvoj novih pedagoških pristopov, zlasti orodij za e-učenje in spletnih platform za sodelovanje, s pomočjo katerih se bodo lahko dijaki, študenti in učitelji učili ter poučevali in soustvarjali vsebino programov. Partnerstvo, ki je sestavljeno iz univerz, šol, raziskovalnih organizacij in/ali podjetij, bo skupaj razvijalo orodja, ki jih bodo šole in visokošolske institucije uporabljale za poučevanje in učenje posebnih disciplin na različnih ravneh.

Raziskovalne organizacije in/ali podjetja bodo imeli ključno vlogo pri razvijanju orodij ali oblikovanju vsebine tako, da bo ustreznejša in oprijemljivejša. Poleg tega bodo organizirani intenzivni študijski programi za preskušanje orodij, ki jih bo razvilo partnerstvo s študenti in profesorji. Skupna usposabljanja osebja bodo omogočila tudi usposabljanje učiteljev v uporabi orodij.

Znanje jezikov

Medsektorsko strateško partnerstvo, katerega cilj je podpreti tiste družine, v katerih se govori več kot en jezik, z razvojem jezikovnih virov za otroke, da spoznajo koristi znanja dveh ali več jezikov, se pravi vrednost, ki jo ima to znanje samo po sebi in pri uporabi jezikov v praksi.

Ta projekt vključuje vse deležnike, ki delajo z dvojezičnimi družinami, da lahko razširjajo vire projekta v teh družinah. Izvajajo se raziskave za preskušanje učinkovitosti pedagoških pristopov, ki se uporabljajo za krepitev znanja jezika večjezičnih otrok, tako v učilnici kot s priložnostnim učenjem. Partnerji so univerza, različne šole, malo in srednje podjetje, nevladna organizacija in združenje institucij za izobraževanje odraslih.

Informacijske in komunikacijske tehnologije

Medsektorski projekt, katerega cilj je razviti skupno vizijo o tem, kako lahko IKT pripomorejo k temu, da vseživljenjsko učenje postane dostopno za vse in da bo temeljilo na primerih in vpogledih iz resničnega življenja. Uporaba IKT pri učenju postaja v Evropi vse bolj razširjena, vendar če želimo v celoti izkoristiti potencial teh tehnologij, ki so lahko gonilo sprememb v naših gospodarstvih in družbah, se je treba premakniti od razdrobljenosti in poskusnih projektov k izvajanju v praksi in sistemskemu sprejemanju teh tehnologij. Partnerji so številne visokošolske institucije, organizacije za pridobivanje spretnosti, ki delujejo na mnogih različnih področjih izobraževanja.

Sodelovanje med regijami

Španski, portugalski, italijanski in češki lokalni organi se združijo v partnerstvo, da bi raziskali vzroke osipa v svojih regijah in razvili nove rešitve za njegovo preprečevanje. Vključijo dve srednji šoli v svojih regijah in dve instituciji za izobraževanje učiteljev. V zvezi s težavo osipa zavzamejo širšo perspektivo in želijo obravnavati več vidikov življenja mladih. Zato povabijo lokalne mladinske organizacije in združenja staršev, da se tudi pridružijo strateškemu partnerstvu. Sodelovanje lokalnih organov je široko in medsektorsko, vključno z oddelki za izobraževanje, mladino in socialne storitve.

Cilj je ustvariti trajno omrežje v vsaki regiji ter združiti različne akterje in storitve, da se ustvari učinkovit mehanizem podpore za mlade.

Partnerske institucije sodelujejo z rednimi srečanji v zvezi s projektom in tudi kot spletna skupnost. Najprej želijo opredeliti obseg osipa na svojem območju in raziskati vzroke zanj. Nato želijo poiskati in začeti izvajati učinkovite načine za podporo mladim, ki tvegajo izključenost. Del aktivnosti projekta je izvajanje anket za dijake, učitelje in družine, da se raziščejo razlogi za osip v lokalnem okviru. Organizirajo tudi delavnice in seminarje, ki obravnavajo pestro paleto tem, na primer učinek dostopa do priložnostnega učenja.

Rezultat je razvoj skupne metodologije, ki se izvaja v teh dveh regijah. Za podporo se objavi vodnik za učitelje, vodje usposabljanj in lokalne organe. Vsi rezultati in gradiva so objavljeni na spletišču projekta, v publikacijah v papirni obliki in predstavljeni na konferenci v vsaki od regij. Na ta način se metodologija in viri, ki so bili razviti s projektom, predstavijo drugim šolam in lokalnim organom.

Enakost in vključevanje

Mladinske organizacije, institucije, šole, ponudniki PIU in organi na področju mladine, ki delajo z mladimi iz skupine NEET (tj. mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo) in mladimi, ki so pustili šolo, se združijo z namenom izboljšanja metodologije, da bi se več mladih vrnilo v izobraževanje in na delo. V okviru svojega strateškega partnerstva organizirajo mednarodna srečanja osebja za izmenjavo praks in zasnovo projekta ter izvajajo izobraževalni obisk na delovnem mestu in aktivnosti za poklicni razvoj mladinskih delavcev.

Hkrati se izvede vrsta raziskav na področju in o njih se razpravlja na mednarodnem srečanju, kjer se oblikuje končni priročnik ter načrtujeta preskušanje in ocenjevanje izboljšane metode. Da se zagotovi trajnost in razširjanje rezultatov projekta, strateško partnerstvo predvideva konference na lokalni, nacionalni in evropski ravni ter oblikuje skupno strategijo nadaljnjega spremljanja.

Prosto dostopni učni viri (PDUV)

Gasilci lahko umrejo ali se poškodujejo ob odzivu na požare v gorečih zgradbah. Praktična usposabljanja, ki so posebej prilagojena obravnavanju kritičnih primerov v gorečih zgradbah, bi lahko preprečila smrtne nezgode. Strateško partnerstvo ustvari učni paket, ki temelji na najsodobnejši metodologiji in tehnologiji. Končni rezultat je kombiniran program e-učenja, ki zagotavlja dodatno usposabljanje v gasilski strategiji in taktiko za obravnavanje začetne faze ukrepanja ter ustvarjanje zmogljivosti za zgodnji in učinkovit odziv v sili. E-učenje se združuje s praktičnimi vajami. Strateško partnerstvo vključuje gasilske in rešilne službe, javne organe, ki so odgovorni za javno varnost, in seveda ponudnike PIU.

Aktivna udeležba mladih v družbi

Tri šole v srednješolskem izobraževanju s Finske, Nemčije in Nizozemske se najdejo na platformi eTwinning, ker vse zanima razvoj projekta o demokraciji v šoli. Tri šole se odločijo, da se bodo prijavile za dodelitev nepovratnih sredstev v okviru strateškega partnerstva. Cilj projekta je razviti vodstvo šol z vključevanjem učiteljev, dijakov in tudi staršev v odločanje na šoli. Projekt traja tri leta in vsako leto sodelujoče šole proučijo, kako je vsaka od teh skupin trenutno vključena v odločanje na šoli in kako bi se lahko realistično izboljšala njihova udeležba na podlagi informacij, ki jih dobijo od svojih partnerjev.

Vodstvo šol, učitelji in starši podpirajo projekt in so aktivno vključeni vanj. Sodelujoči dijaki razvijejo svojo samostojnost in sposobnosti kritičnega razmišljanja ter razumevanje konceptov, kot so svoboda, pravice in obveznosti. Premislijo tudi o tem, kako lahko prispevajo, da bo njihova šola ustreznejša zanje. V vseh aktivnostih projekta imajo dijaki priložnost, da izrazijo svoja mnenja, poslušajo mnenja drugih, razpravljajo z uporabo ustreznih argumentov in pojasnjujejo odločitve z utemeljenimi razlogi.

Aktivnosti projekta se izvajajo prek spletne učilnice na portalu eTwinning in srečanj v živo, ki se jih udeležijo skupine dijakov z učitelji iz vsake šole. Srečanj se udeležijo tudi vodstvo šole in predstavniki staršev.

V obdobju med srečanji partnerji tudi uporabljajo spletišče eTwinning, da sodelujejo pri razvoju aktivnosti projekta, razpravljajo in si izmenjujejo vire. Dijaki pišejo skupni spletni dnevnik, kjer objavljajo fotografije, najnovejše informacije o aktivnostih projekta, mnenja in premišljevanja o temah, ki jih obravnavajo. Spletni dnevnik, načrti poučevanja in učna gradiva, ki so bili razviti s projektom, ter nekatera dela dijakov so objavljeni na platformi eTwinning in so kot vir na voljo za druge, ki želijo izvesti podoben projekt.

Prečne spretnosti/osnovna znanja

Organizacije v izobraževanju odraslih v sodelovanju z lokalnimi/regionalnimi organi in socialnimi partnerji razvijejo posodobljene določbe usposabljanja z uporabo novih in ustreznih metodologij usposabljanja ter virov, da bi izboljšale znanje računanja in finančno pismenost skupin odraslih z manj priložnostmi (priseljenci, osebe z nizkimi kvalifikacijami, osebe z manj priložnostmi na socialno-ekonomskem področju itd.). Realizacije, kot so učni načrti, priročniki za vodje usposabljanj, gradiva z informacijami za učeče se odrasle, preskusijo partnerske organizacije in potrdijo pomembni deležniki.

Ciljno usmerjena aktivnost razširjanja je pogoj za učinek ne samo na kompetence učečih se odraslih, temveč tudi na lokalni/regionalni ravni, saj lahko projekt nudi posebej prilagojene priložnosti učenja za skupine z manj priložnostmi, ki bodo pripomogle k njihovemu vključevanju v lokalno družbo.

Priznavanje in potrjevanje učnih izidov

Partnerske organizacije lahko znatno prispevajo k procesu potrjevanja neformalnega in priložnostnega učenja. Strateško partnerstvo lahko ob upoštevanju različnih okoliščin partnerjev ter izmenjav zamisli in izkušenj analizira trenutno stanje in predlaga priporočila za potrjevanje v svojih državah.

Poklicni razvoj in profesionalizacija na področju mladinskega dela

Skupino izkušenih mladinskih delavcev navdušijo prednostne naloge strategije EU za mlade, zato vzpostavi strateško partnerstvo z ljudmi, ki so odgovorni za mladinsko delo na institucionalni ravni, možganskimi trusti, izobraževalnimi institucijami, ki so specializirane za mladinsko delo, in raziskovalci, da bi oblikovala sklop referenčnih dokumentov, ki bi podpirali mladinske delavce pri njihovih aktivnostih obravnavanja duševnega zdravja mladih.

V okviru projekta se vsi partnerji srečajo, da bi opredelili in analizirali ključne koncepte, ki bodo tvorili podlago za njihovo raziskovanje. Organizirajo seminarje s strokovnjaki, srečanja in študijske obiske, da bi dokumentirali svoje delo, združili mlade in mladinske delavce z izkušnjami na področju duševnega zdravja ter si izmenjali dobre prakse in zamisli, končni cilj pa je objava knjige ob koncu projekta in razširjanje te knjige med delavci na tem področju.

  • 1. Poučevanje nejezikovnih predmetov v tujem jeziku (CLIL).