Kazalo
Iskanje po vodniku

Projekti mobilnosti za mlade in mladinske delavce.

Ukrepi na področju mladine, ki so podprti s programom Erasmus+, zagotavljajo mnoge priložnosti za mlade, da z neformalnim in priložnostnim učenjem pridobijo kompetence in se razvijejo kot posamezniki1.

Neformalno učenje je učenje, ki se izvaja zunaj okvira formalnega izobraževalnega učnega načrta. Pristop tega učenja je participativen in usmerjen v posameznika; osebe v njem sodelujejo prostovoljno, zato je tesno povezan s potrebami, željami in zanimanji mladih. Z zagotavljanjem dodatnega vira in novih oblik učenja so take aktivnosti tudi pomembno sredstvo za izboljševanje uspeha v formalnem izobraževanju in usposabljanju, za obravnavanje mladih iz skupine NEET (tj. mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo) ali mladih z manj priložnostmi ter za odpravljanje socialne izključenosti.

Priložnostno učenje je učenje med vsakodnevnimi aktivnostmi, na delovnem mestu, z vrstniki itd. Gre predvsem za učenje v praksi. V mladinskem sektorju se priložnostno učenje izvaja v mladinskih pobudah, razpravah z vrstniki, prostovoljskih aktivnostih in številnih drugih okoliščinah.

Neformalno in priložnostno učenje omogoča mladim, da pridobijo bistvene kompetence, ki prispevajo k njihovemu osebnemu in socialno-vzgojnemu razvoju ter spodbujajo njihovo aktivno udeležbo v družbi, s čimer se izboljšajo tudi njihove možnosti za zaposlitev. Aktivnosti učenja na področju mladih bodo predvidoma imele izjemno pozitiven učinek na mlade, vključene organizacije, skupnosti, kjer se izvajajo te aktivnosti, samo mladino ter na evropske gospodarske in družbene sektorje na splošno.

Razsežnost visokokakovostnega neformalnega in priložnostnega učenja je ključni vidik vseh mladinskih projektov, ki so podprti v okviru programa Erasmus+. Mladinski projekti, ki so financirani s programom Erasmus+, morajo slediti naslednjim načelom neformalnega in priložnostnega učenja:

  • učenje v neformalnih okoliščinah je namerno in prostovoljno;
  • mladi in mladinski delavci aktivno sodelujejo v načrtovanju, pripravi, izvajanju in ocenjevanju projekta;
  • aktivnosti učenja se izvajajo v raznolikih okoljih in okoliščinah;
  • izvajanje aktivnosti podpirajo strokovno usposobljeni delavci (na primer vodje usposabljanj, mladinski delavci, strokovnjaki na področju mladine) ali prostovoljci (na primer mladinski voditelji, mladinski vodje usposabljanj itd.);
  • aktivnosti običajno dokumentirajo učenje na poseben, v določeno področje usmerjen način.

Tudi aktivnosti morajo biti načrtovane vnaprej in temeljiti na participativnih metodah, ki:

  • zagotavljajo možnost sodelovanja udeležencev in izmenjavo idej ter se izogibajo pasivnemu poslušanju;
  • omogočajo udeležencem, da k aktivnostim prispevajo svoje znanje in spretnosti z zamenjavo tradicionalne vloge zunanjih „strokovnjakov“ (preobrat v učenju, od izvabljanja znanja do opolnomočenja);
  • omogočajo udeležencem, da izvedejo svoje analize, vključno s premislekom o kompetencah, ki so jih pridobili med aktivnostjo (tj. lastni učni izidi);
  • zagotavljajo, da lahko udeleženci poleg sodelovanja tudi vplivajo na odločitve v zvezi s projektom.

Aktivnosti bi morale imeti medkulturno/evropsko razsežnost ter:

  • spodbujati udeležence k premisleku o evropskih temah in sooblikovanju Evrope;
  • za udeležence zagotoviti priložnost, da poiščejo vrednote, ki so kljub kulturnim razlikam skupne njim in osebam iz drugih držav;
  • spodbujati kritično razmišljanje o stališčih, ki ohranjajo neenakost in diskriminacijo;
  • spodbujati spoštovanje kulturne raznolikosti ter se boriti proti rasizmu in ksenofobiji.

Mobilnost izmenjav mladih in mladinskih delavcev

Sporazum med partnerji projekta

Priporoča se, da vse sodelujoče organizacije, ki so vključene v mladinski projekt mobilnosti, med seboj podpišejo notranji sporazum. Namen takega sporazuma je jasno opredeliti odgovornosti, naloge in finančni prispevek vseh strani, ki so vključene v projekt. Sodelujoče organizacije se skupaj odločijo, kako bodo razdelile nepovratna sredstva EU in katere stroške bodo ta krila.

Notranji sporazum je ključni instrument za zagotavljanje trdnega in nemotenega sodelovanja med partnerji v mladinskem projektu mobilnosti ter preprečevanje ali reševanje morebitnih sporov.

Okvirno mora vsebovati vsaj naslednje informacije:

  • naslov projekta in referenco na sporazum o nepovratnih sredstvih med sodelujočo organizacijo prijaviteljico in agencijo, ki ji je dodelila nepovratna sredstva;
  • imena in kontaktne podatke vseh sodelujočih organizacij, ki so vključene v projekt;
  • vloge in odgovornosti vsake sodelujoče organizacije; razdelitev nepovratnih sredstev EU (glede na navedene odgovornosti);
  • načine plačila in prenose proračunskih sredstev med sodelujočimi organizacijami.

Čeprav se ta praksa priporoča, da se zavarujejo interesi posameznih partnerjev v projektu, je tak sporazum notranji dokument med partnerji; nacionalna agencija, ki dodeli nepovratna sredstva, ga ne bo zahtevala.

Zaščita in varnost udeležencev

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja

Prostovoljci morajo imeti evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. To je brezplačna kartica, ki omogoča dostop do nujno potrebnega, državnega zdravstvenega varstva med začasnim bivanjem v kateri koli od 28 držav EU, Islandiji, Lihtenštajnu in na Norveškem, pod enakimi pogoji in z enakimi stroški (v nekaterih državah brezplačno), kot veljajo za ljudi, zavarovane v tej državi. Več informacij o kartici in postopku pridobitve je na voljo na spletišču: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=559.

Mladinske izmenjave

Vsi udeleženci mladinskih izmenjav morajo biti zavarovani za tveganja, povezana z njihovo udeležbo v teh aktivnostih. Program Erasmus+ ne opredeljuje edinstvene oblike zavarovanja in ne priporoča posebnih zavarovalnic. Program prepušča iskanje najustreznejše zavarovalne police sodelujočim organizacijam glede na vrsto aktivnosti, ki se izvaja, in oblike zavarovanj, ki so na voljo na nacionalni ravni.

Poleg tega ni treba skleniti zavarovanja za določen projekt, če so udeleženci že zavarovani z zavarovalnimi policami, ki so jih predhodno sklenili sami ali sodelujoče organizacije. V vsakem primeru morajo biti zajeta naslednja področja:

  • odgovornost do tretjih oseb za mladinske voditelje (po potrebi vključno s poklicno odgovornostjo ali zavarovanjem za odgovornost);
  • nesreče in hude bolezni (vključno s trajno ali začasno nezmožnostjo za delo);
  • smrt (vključno z repatriacijo v primeru aktivnosti, ki se izvajajo v tujini);
  • kadar je to ustrezno, zdravstvena pomoč, vključno z bolnišnično rehabilitacijo in zavarovanjem za posebne okoliščine, na primer aktivnosti na prostem.

Zahteve glede vizumov

Prostovoljci bodo morda morali pridobiti vizum za bivanje v tujini, v državi Programa ali partnerski državi, ki gosti aktivnost.

Skupna odgovornost vseh sodelujočih organizacij je, da zagotovijo pridobitev zahtevanih dovoljenj (vizumi za dolgotrajno prebivanje ali dovoljenja za prebivanje) pred začetkom načrtovane aktivnosti. Priporoča se, da se dovoljenja zahtevajo od pristojnih organov vnaprej, saj lahko postopek traja več tednov. Izvajalska agencija lahko zagotovi več nasvetov in podpore glede vizumov, dovoljenj za prebivanje, socialne varnosti itd.

Priznavanje učnih izidov – Youthpass

Vsaka mlada oseba ali mladinski delavec, ki se udeleži mladinskega projekta mobilnosti, je upravičena do vključitve v postopek Youthpass in do prejema potrdila Youthpass ob koncu projekta. Youthpass priznava in dokumentira rezultate neformalnega in priložnostnega učenja skozi projekt. Priporoča se vključiti Youthpass v izobraževalne vsebine že takoj na začetku projekta in ga ves čas trajanja aktivnosti projekta uporabljati kot orodje, ki udeležencem omogoča, da so bolj pozorni in da razmišljajo o učnem procesu in ga ocenjujejo. Za več podpore in informacij o orodju Youthpass glej Vodnik po Youthpassu in drugo ustrezno gradivo na spletišču https://www.youthpass.eu/sl.

Aktivnosti prostovoljstva v okviru projektov večanja zmogljivosti na področju mladine

Akreditacija

Akreditacija je minimalna zahteva za pridobitev dostopa do prostovoljskih aktivnosti ter zagotavlja izpolnjevanje načel in minimalnih standardov kakovosti. Ti standardi so opredeljeni v listini prostovoljstva Erasmus+ in smernicah o akreditaciji.

Akreditacijo morajo pridobiti vse organizacije iz države Programa, države Zahodnega Balkana, države južnega Sredozemlja, države vzhodnega partnerstva ali z ozemlja Rusije, kot je priznano z mednarodnim pravom, ki želijo prostovoljce pošiljati v tujino ali jih gostiti.

Organi, ki so pristojni za akreditacijo, lahko izvedejo redna ali naključna preverjanja, ali organizacije z akreditacijo še vedno izpolnjujejo standarde kakovosti prostovoljstva. Po teh preverjanjih se lahko akreditacija začasno ali dokončno odvzame.

Od leta 2019 dalje organizacije ne morejo več zaprositi za akreditacijo v okviru Erasmus+. Organizacije, ki nimajo akreditacije in bi želele sodelovati v dejavnostih prostovoljstva, morajo zaprositi za znak kakovosti v okviru evropske solidarnostne enote.  Znak kakovosti evropske solidarnostne enote velja tudi v okviru prostovoljskih aktivnosti Erasmus+.

Izbor

V prostovoljskih aktivnostih v okviru večanja zmogljivosti na področju mladine lahko sodelujejo vsi mladi, tudi tisti z manj priložnostmi. Prostovoljci so izbrani na pravičen, pregleden in nepristranski način, ne glede na njihovo etnično pripadnost, vero, spolno usmerjenost, politična prepričanja itd. Ne zahtevajo se predhodne kvalifikacije, raven izobrazbe, posebne izkušnje ali znanje jezika. Lahko pa se oblikujejo zahteve po bolj specifičnem profilu prostovoljca, če je to utemeljeno na podlagi nalog aktivnosti ali okoliščin projekta.

Sporazum s prostovoljcem

Pred odhodom mora vsak prostovoljec podpisati sporazum o prostovoljstvu s koordinatorsko organizacijo. V tem sporazumu so opredeljene naloge, ki jih izvedejo prostovoljci med prostovoljsko aktivnostjo, načrtovani učni izidi itd.

Sporazum o prostovoljstvu je notranji dokument med partnerji in prostovoljci; vendar ga lahko zahteva izvršna agencija.

Zaščita in varnost udeležencev

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja

Prostovoljci morajo imeti evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. To je brezplačna kartica, ki omogoča dostop do nujno potrebnega, državnega zdravstvenega varstva med začasnim bivanjem v kateri koli od 28 držav EU, Islandiji, Lihtenštajnu in na Norveškem, pod enakimi pogoji in z enakimi stroški (v nekaterih državah brezplačno), kot veljajo za ljudi, zavarovane v tej državi. Več informacij o kartici in postopku pridobitve je na voljo na spletišču: http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=559.

Zavarovanje v okviru prostovoljstva

Vsak prostovoljec se mora vključiti v zavarovanje v okviru prostovoljstva2, predvideno s programom Erasmus+, ki dopolnjuje kritje z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, in/ali nacionalne sisteme socialne varnosti.

Tisti prostovoljci, ki niso upravičeni do evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, so upravičeni do polnega kritja z zavarovanjem, ki ga zagotovi Evropska komisija.

Koordinatorska organizacija v sodelovanju z organizacijama pošiljateljico in gostiteljico je odgovorna za vključitev prostovoljcev. Vključitev mora biti izvedena pred odhodom prostovoljcev in mora kriti celotno obdobje trajanja aktivnosti.

Informacije o kritju in podpori v okviru zavarovanja za prostovoljce ter navodila za vključitev so na voljo na spletišču Izvajalske agencije.

Zahteve glede vizumov

Prostovoljci bodo morda morali pridobiti vizum za bivanje v tujini, v državi Programa ali partnerski državi, ki gosti aktivnost.

Skupna odgovornost vseh sodelujočih organizacij je, da zagotovijo pridobitev zahtevanih dovoljenj (vizumi za dolgotrajno prebivanje ali dovoljenja za prebivanje) pred začetkom načrtovane aktivnosti. Priporoča se, da se dovoljenja zahtevajo od pristojnih organov vnaprej, saj lahko postopek traja več tednov. Izvajalska agencija lahko zagotovi več nasvetov in podpore glede vizumov, dovoljenj za prebivanje, socialne varnosti itd.

Mentorstvo

Prostovoljcem se zagotovi osebna podpora v okviru mentorstva. Za mentorstvo je glavna odgovorna oseba mentor, ki ga imenuje organizacija gostiteljica ali koordinatorska organizacija. Mentorstvo je sestavljeno iz rednih srečanj za spremljanje osebnega dobrega počutja prostovoljca v organizaciji gostiteljici in zunaj nje. Namenjeno je posameznemu prostovoljcu, zato sta vsebina in pogostost srečanj odvisni od potreb posameznika. Možne teme mentorskih srečanj: osebno dobro počutje, dobro počutje v ekipi, zadovoljstvo z nalogami, praktične zadeve itd. Intenzivno mentorstvo kot "okrepljeno mentorstvo" je morda potrebno v podporo mladim z manj priložnostmi, če ti ne morejo opravljati prostovoljske aktivnosti samostojno ali ob redni podpori v obliki mentorstva ali tutorstva. Okrepljeno mentorstvo vključuje tesnejše stike s prostovoljcem in več srečanj z njim ter več časa za izvedbo nalog rednega mentorstva, s čimer se zagotovi postopna podpora prostovoljcem med aktivnostmi projekta ter tudi zunaj delovnega časa. Okrepljeno mentorstvo je namenjeno uspešnemu izvajanju projekta in omogočanju prostovoljcu, da pridobi čim večjo samostojnost.

Usposabljanje pred odhodom

Kakovost priprave udeležencev je ključni element za izvedbo uspešnega projekta. Zato je treba prostovoljcem zagotoviti usposabljanje pred odhodom. Usposabljanje pred odhodom je odgovornost sodelujočih organizacij (običajno organizacije pošiljateljice ali koordinatorske organizacije) in prostovoljcem nudi priložnost, da izrazijo svoja pričakovanja, oblikujejo svojo motivacijo in učne cilje, bolje razumejo postopek Youthpass in vrednost preverjanja svojih učnih izidov, ter pridobijo informacije o svoji državi gostiteljici in programu Erasmus+.

Usposabljanje ob prihodu in vmesno vrednotenje

Prostovoljci imajo pravico in dolžnost, da se udeležijo usposabljanja ob prihodu in vmesnega vrednotenja. Odgovornost za organizacijo usposabljanja je odvisna od kraja izvedbe dogodka:

Kdo prevzame odgovornost za organizacijo kroga usposabljanj in vrednotenj, je odvisno od kraja izvedbe dogodka:

  • v državah Programa: usposabljanja/vrednotenja organizirajo nacionalne agencije;
  • v partnerskih državah, ki mejijo na EU (regije 1-4): usposabljanja/vrednotenja organizira center SALTO za jugovzhodno Evropo oziroma center SALTO za vzhodno Evropo in Kavkaz in Salto Euromed3 v državah, ki jih vsak center pokriva;
  • v drugih partnerskih državah: nacionalne agencije ali centri SALTO ne organizirajo usposabljanj ali vrednotenj. Sodelujoče organizacije so odgovorne, da prostovoljcem zagotovijo usposabljanje ob prihodu in prostor za izvedbo vmesnega vrednotenja njihove izkušnje. V zvezi s tem so lahko stroški, povezani s takimi pripravami za aktivnosti, ki so organizirane v okviru krepitve zmogljivosti na področju mladine, kriti s postavko „Stroški aktivnosti“.

V vsakem primeru se upravičenci spodbujajo, da za prostovoljce zagotovijo dodatne priložnosti za usposabljanja in vrednotenja, četudi zanje niso dodeljena nobena posebna sredstva v okviru nepovratnih sredstev za projekt. Vsi zadevni ponudniki aktivnosti usposabljanj in vrednotenj bi morali zagotoviti informacije o orodju Youthpass.

Poleg tega lahko sodelujoče organizacije, če obstajajo utemeljene potrebe, organizirajo usposabljanje ob prihodu za kratkotrajne aktivnosti, ki vključujejo mlade z manj priložnostmi. Stroški, povezani s takimi pripravami,  se lahko krijejo s postavko „Izredni stroški“ za aktivnosti, ki vključujejo mlade z manj priložnostmi (glej poglavje „Pravila za dodelitev sredstev“ v delu B tega vodnika).

Priznavanje učnih izidov – Youthpass

Vsak prostovoljec, ki sodeluje v projektu dejavnosti prostovoljstva, je upravičen do vključitve v postopek Youthpass in do prejema potrdila Youthpass ob koncu projekta. Youthpass priznava in dokumentira rezultate neformalnega in priložnostnega učenja skozi projekt. Priporoča se vključiti Youthpass v izobraževalne vsebine že takoj na začetku projekta in ga ves čas trajanja aktivnosti projekta uporabljati kot orodje, ki udeležencem omogoča, da so bolj pozorni in da razmišljajo o učnem procesu in ga ocenjujejo. Za več podpore in informacij o orodju Youthpass glej Vodnik po Youthpassu in drugo ustrezno gradivo na spletišču  https://www.youthpass.eu/sl.