Science Flash For You

Vendar so lani v stavbnem in prometnem sektorju emisije narasle za 6 %.

Poročilo navaja, da so se svetovne emisije CO₂ iz fosilnih goriv v letu 2021 povečale za 5,3 % v primerjavi z letom 2020 in skoraj dosegle ravni pred pandemijo COVID-19 leta 2019. V EU so se skupne emisije CO₂ iz fosilnih goriv v letu 2021 povečale za 6,5 %. Vendar to povečanje predstavlja le približno polovico zmanjšanja med letoma 2019 in 2020 (–10,8 %). Posledično so emisije v EU-27 v letu 2021 v primerjavi z letom 2019 nižje za 5 %, s čimer se je nadaljeval trend zmanjševanja.

Če pogledamo še bolj v preteklost, je EU izmed vseh največjih onesnaževalcev dosegla največje relativno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Emisije CO₂ iz fosilnih goriv v EU-27 so bile leta 2021 za 27,3 % nižje kot leta 1990, njen delež v svetovnih emisijah pa se je prav tako zmanjšal s 16,8 % leta 1990 na 7,3 % leta 2021.

V podatkovni zbirki EDGAR (Emissions Database for Global Atmospheric Research) Skupnega raziskovalnega središča so na voljo podatki o emisijah med letoma 1970 in 2020. Podatkovna zbirka tako dopolnjuje nacionalne evidence in poročanje, ki so jih pripravile pogodbenice Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, ter vsebuje informacije o skupnih trendih emisij za vse države, kot to zahteva Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja (UNFCCC).

Storitev za hitro kartiranje je zagotovila dve razmejitveni karti in dve razločitveni karti za spremljanje.

Storitev programa Copernicus za ravnanje v izrednih razmerah je ena od šestih osrednjih storitev programa Evropske unije za opazovanje Zemlje Copernicus. Za akterje, ki so vključeni v upravljanje naravnih nesreč, zagotavlja geoinformacije, izpeljane predvsem iz satelitskih posnetkov. Za storitev CEMS je odgovoren JRC, ki jo delno izvaja prek pogodb o opravljanju storitev z evropsko industrijo in akademskimi krogi. Med drugim ponuja storitve kartiranja na zahtevo z geoinformacijami o nesrečah, do kateri pride kjer koli po svetu.

Ti projekti bodo privedli do bolj trajnostnih, vključujočih in lepših prostorov na vseh koncih EU ter vključili državljane in državljanke v zeleni prehod na lokalni ravni.

Cilj projekta DESIRE je obravnavati glavne izzive, s katerimi se soočajo družbe in mesta: podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in viri. Na podlagi treh glavnih tem, tj. vključevanja, krožnosti in usklajevanja mest z naravo, bo projekt uporabil umetnost, arhitekturo in oblikovanje za odkrivanje alternativnih načinov preoblikovanja območij v različnih evropskih mestih v Sloveniji ter na Danskem, Nizozemskem, v Italiji in Latviji.

Novi evropski Bauhaus je projekt predsednice Ursule von der Leyen, s katerim naj bi povezovanje sveta umetnosti, kulture in izobraževanja z znanostjo in tehnologijo postalo glavno gonilo novih zamisli, prototipov in proizvodov, ki temeljijo na raziskavah in inovacijah. Projekt usklajuje Skupno raziskovalno središče Evropske komisije.

V letnem gospodarskem poročilu o ribiški floti EU za leto 2022, ki ga je pravkar objavilo Skupno raziskovalno središče, predhodni rezultati za leti 2021 in 2022 za slovensko ribiško floto napovedujejo zmanjšanje iztovorjene teže in vrednosti ter malenkosten upad skupnega števila delovnih mest.

Pričakuje se, da bo ribištvo EU težko ohranjalo dobiček zaradi močnega povečanja stroškov energije in inflacije v letu 2022, ribiška flota EU pa bi lahko ob koncu leta 2022 imela izgubo. Rezultati tega poročila kažejo tudi, da se cilji trajnostnega ribolova in energetskega prehoda vzajemno krepijo in so potrebni za doseganje dolgoročne socialno-ekonomske vzdržnosti ribiškega sektorja EU. Poleg napovedi za leto 2022 poročilo zadeva tudi leto 2020, ko je na sektor vplivala pandemija COVID-19. Omenja tudi učinke zvišanja cen goriva zaradi vojaške agresije Rusije v Ukrajini na operativne stroške.

Oddaljena območja predstavljajo skoraj polovico ozemlja EU, na njih pa prebiva 37 milijonov ljudi. Pogosto lahko postanejo samotni kraji, kot jih imenuje poročilo Skupnega raziskovalnega središča, in nimajo zadostnih lokalnih storitev, dostopnosti ali povezljivosti. Izraz „samotni kraji“ ponazarja položaj in povezanost krajev z demografskega, gospodarskega, socialnega in infrastrukturnega vidika. Poročilo 1 200 krajev po vsej Evropi označuje za „samotne kraje“, kjer so lahko prisotni depopulacija, slabe virtualne povezave, majhna raznolikost storitev celo v mestih ali mobilnostna revščina za prikrajšane skupine.

Projekt INNO4DIV odpravlja pomanjkanje medkulturnih kompetenc učiteljskega kadra v razmerah vse večje raznolikosti v učilnicah. V s tem povezanem poročilu je izpostavljenih 21 inovativnih dobrih praks, ki so uspešno odpravile obstoječe ovire za razvoj medkulturnih kompetenc učiteljskega kadra. To je zlasti pomembno, da lahko prispevajo k oblikovanju družbene identitete EU, ki je dom številnih kultur. V projektu INNOD4DIV „kulturna raznolikost“ ne pomeni zastopanosti migrantov in migrantk, etničnih manjšin ali drugih manjšinskih skupin, pač pa človeško raznolikost.