Predstavljamo glavne ugotovitve jesenske raziskave evropskega javnega mnenja Eurobarometer za Slovenijo. Raziskavo je naročila Evropska komisija, potekala pa je oktobra 2024 v vseh državah članicah Evropske unije.

Celotna raziskava z grafično predstavitvijo podatkov v PowerPoint je na voljo na koncu te objave.

Zadovoljstvo z življenjem

Velika večina, kar 94 % Slovencev, je v jeseni 2024 zadovoljnih s svojim življenjem na splošno - le odstotno točko (o.t.) manj kakor spomladi 2024 -, medtem ko je 6 % vprašanih nezadovoljnih. To je najvišja zabeležena stopnja zadovoljstva z življenjem v Sloveniji v dvajsetletnem obdobju, odkar je Slovenija postala polnopravna članica EU in se vključila v raziskavo Standardni Eurobarometer.

S tem rezultatom  se Slovenija uvršča nad povprečje držav članic EU27, kjer je z življenjem zadovoljnih 86 % Evropejcev, preostalih 14 % pa ne.

Trenutno med Slovenci prevladuje mnenje, da dogodki v državi ne potekajo v pravo smer (65 %), nasprotnega mnenja – da gredo stvari v državi v pravo smer – je četrtina (25 %) vprašanih. Desetina Slovencev (10 %) je neopredeljenih.

Zelo podobno stališče imajo Slovenci do trenutnega poteka stvari v EU: četrtina Slovencev (25 %) meni, da gredo stvari v EU trenutno v pravo smer, 61 % pa, da gredo stvari v EU v napačno smer. Na ravni EU je delež odgovorov, da gredo stvari v EU pravo smer zaznavno višji (36 %), tudi na ravni EU pa ostaja večina vprašanih pesimistov – 51 % Evropejcev v povprečju ocenjuje, da stvari v EU ne gredo v pravo smer.

Najpomembnejši izzivi pred Slovenijo in EU

Slovenci kot najpomembnejšo zadevo na seznamu trenutnih izzivov pred Slovenijo izpostavljajo področje zdravstva (41 %, -1 o.t.), ki je bilo na vrhu perečih zadev že spomladi 2024. Na drugem mestu, s skoraj pol manj navedbami, sta omembi naraščajočih cen, inflacije in življenjskih stroškov (21 %, -5 o.t.) ter v enaki meri stanovanjska problematika, ki se je od pomladi po mnenju Slovencev zaostrila (21 %, +5 o.t.).

Trenutni največji izziv, pred katerega je postavljena EU, ostaja po mnenju Slovencev vojna v Ukrajini, ki jo na prvo mesto postavlja 38 % vprašanih, kar je 6 odstotnih točk manj kakor spomladi 2024. Na drugo mesto izzivov za EU Slovenci postavljajo priseljevanje (32 %, -1 o.t.).

Zaupanje v EU, medije

Slovenci so med tistimi državljani EU, ki v manjši meri kakor drugi Evropejci zaupajo evropski povezavi. Da EU zaupajo, je potrdilo 36 % vprašanih, medtem ko 58 % Slovencev Evropski uniji ne zaupa. Slovenci so se tako znašli skoraj na repu držav sedemindvajseterice, kjer v povprečju Evropski uniji zaupa več kot polovica, 51 % državljanov, 43 % pa ji ne zaupa.

Nižji stopnji zaupanja navkljub podoba EU med Slovenci ostaja bolj pozitivna kot negativna. V očeh večine vprašanih Slovencev ima Evropska unija nevtralen ugled (40 %), med opredeljenimi pa je precej večji delež tistih, za katere ima EU pozitiven ugled (38 %), kot tistih, za katere ima EU negativen ugled (22 %).

V letu dni od predhodnega merjenja so nacionalni mediji pridobili na zaupanju tako Slovencev kakor tudi v povprečju drugih državljanov EU27.

Dobra polovica, 55 % vprašanih v Sloveniji meni, da slovenski mediji zagotavljajo zaupanja vredne informacije, kar predstavlja porast za 7 odstotnih točk od jeseni 2023. Delež Slovencev, ki ne zaupajo informacijam slovenskih medijev, v jeseni 2024 znaša 44 % (-7 odstotnih točk od jeseni 2023). S tem se je zaupanje v nacionalne medije v Sloveniji približalo ravni iz leta 2019, ko je Eurobarometer nazadnje izmeril višji delež zaupanja (56 %) v informacije slovenskih medijev kot pa nezaupanja (40 %).

Demokracija v Sloveniji

Od predhodnega merjenja spomladi 2024, ko je bilo slovensko javno mnenje razdeljeno glede zadovoljstva z delovanjem demokracije v Sloveniji (50 % zadovoljnih, 49 % nezadovoljnih), je v zadnjem merjenju stopnja zadovoljstva z delovanjem demokracije v Sloveniji upadla; ob zadnjem merjenju je bila večina Slovencev (58 %, +9 o.t.) nezadovoljnih z delovanjem demokracije v Sloveniji, 41 % (-9 o.t.) vprašanih pa je bilo z delovanjem demokracije v Sloveniji zadovoljnih.

Dolgo obdobje nezadovoljstva z delovanjem demokracije v Sloveniji sovpada s pričetkom finančne krize leta 2007, svoj vrh pa je doseglo v drugi polovici leta 2013, ko je bil delež zadovoljnih s slovensko demokracijo okrog štirikrat manjši od nezadovoljnih (17 % proti 81 %). Šele leta 2019 si ugled slovenske demokracije ponovno opomore, nezadovoljstvo z njenim delovanjem pa ponovno strmoglavi ob začetku pandemije covida-19 (25 % zadovoljnih, 75 % nezadovoljnih), mnenja pa se ponovno uravnotežijo v letu 2022.

Prednosti članstva v EU

Članstvo v Evropski uniji prinaša ugodnosti za članice, se strinjajo sodelujoči v jesenskem Standardnem Eurobarometru po celotni EU. Večina vprašanih meni, da ima njihova država članica na svetovni ravni večjo moč in vpliv, kakor bi ga imela brez članstva v EU: tako meni 62 % Slovencev (24 % se popolnoma strinja, 38 % se dokaj strinja). Skeptična je dobra tretjina vprašanih v Sloveniji (36 %). Na ravni EU27 je mnenje še nekoliko bolj sprejeto, v več moči na podlagi članstva v EU sta v povprečju prepričani kar dva izmed treh Evropejcev (67 %), manj kot tretjina je nasprotnega mnenja (29 %).

Kontekst raziskave

Nadaljevanje ruske vojne agresije v Ukrajini ima še naprej obsežen vpliv tako na Evropo kot na preostali svet. EU ostaja neomajna podpornica Ukrajine: od začetka vojne so EU in njene države članice Ukrajini zagotovile več kot 124 milijard EUR gospodarske, humanitarne in vojaške podpore.

Brutalni teroristični napadi Hamasa na Izrael 7. oktobra je sprožil oborožen spopad v Gazi, ki je povzročil humanitarno katastrofo za talce in civiliste na območju Gaze. To se dogaja ob nadaljnjih regionalnih eskalacijah in širjenju konflikta v države, kot so Libanon, Iran in Sirija. Od 7. oktobra 2023 so EU in njene države članice mobilizirale 940,8 milijona EUR humanitarne finančne pomoči za okupirano palestinsko ozemlje. EU je za 30 milijonov EUR povečala tudi pomoč Libanonu. Z operacijami humanitarnega zračnega mostu je bilo s 60 leti prepeljanih več kot 3 400 ton tovora.

Jesenska gospodarska napoved za leto 2024, ki je bila objavljena novembra 2024, predvideva, da bo rast BDP v EU leta 2024 znašala 0,9 %. Napoved rasti BDP za leto 2025 za EU zdaj znaša 1,5 %. Inflacija v EU se je z najvišje vrednosti 9,2 % v letu 2022 zmanjšala na 6,4 % v letu 2023.

Desete volitve v Evropski parlament so v 27 državah članicah EU potekale med 6. in 9. junijem 2024, na volišča pa je prišlo 50,74 % volilnih upravičencev, kar je najvišja udeležba po letu 1994.

O raziskavi

Raziskava Standardni Eurobarometer 102 (Jesen 2024) je bila izvedena po naročilu Generalnega direktorata za komuniciranje. Namen raziskave je oceniti mnenja državljanov EU, ki živijo v 27 državah članicah Evropske unije, kot tudi državljanov v aktualnih državah kandidatkah za vstop v EU, ter potencialnih kandidatkah za vstop (z izjemo Ukrajine) in Združenemu Kraljestvu.