Pomorske zadeve

Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov

Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov

Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov

Evropska komisija in visoka predstavnica EU sta 10. novembra 2016 oblikovali skupno agendo za prihodnost naših oceanov, ki določa 50 ukrepov za varno, zanesljivo, čisto in trajnostno gospodarjenje z oceani v Evropi in po svetu.

Nova agenda za oceane

Skupno sporočilo o mednarodnem upravljanju oceanov temelji na splošnem prepričanju, da je treba okvir za upravljanje oceanov okrepiti, hkrati pa zmanjšati pritisk na oceane in zagotoviti njihovo trajnostno uporabo. Prav tako poudarja, da je za dosego teh ciljev potrebno boljše poznavanje oceanov.

Skupno sporočilo predlaga, kako lahko EU okrepi svojo vlogo na svetovni in regionalni ravni gospodarjenja z oceani in njihove uporabe. Podrobno določa ukrepe za oblikovanje mednarodnega pristopa k upravljanju oceanov na treh prednostnih področjih:

  1. izboljšanje okvira za mednarodno upravljanje oceanov
  2. zmanjšanje pritiskov s strani človeka na oceane in vzpostavitev pogojev za trajnostno modro gospodarstvo ter
  3. okrepitev mednarodnega raziskovanja in zbiranja podatkov o oceanih

Skupno sporočilo je sestavni del odziva EU na agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti na cilj trajnostnega razvoja št. 14 o ohranjanju in trajnostnem izkoriščanju oceanov, morja in morskih virov za trajnostni razvoj. Temelji na političnem mandatu, ki ga je komisarju Velli naložil predsednik Juncker, da naj sodeluje pri oblikovanju mednarodnega upravljanja oceanov v okviru Organizacije združenih narodov, na drugih večstranskih forumih in v dvostranskih dialogih s ključnimi svetovnimi partnerji.

Kaj pomeni mednarodno upravljanje oceanov?

Mednarodno upravljanje oceanov je takšno gospodarjenje s svetovnimi oceani in njihovimi viri, ki ohranja zdravje, produktivnost, varnost, zanesljivost in odpornost naših oceanov.

60 odstotkov oceanov je zunaj meja nacionalnih pristojnosti. To pomeni, da odgovornost zanje nosi mednarodna skupnost. V okviru splošne Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu je določena vrsta sodnih pristojnosti držav, institucij in posameznih okvirov za ureditev izkoriščanja oceanov.
 
EU si z ukrepi na področju mednarodnega upravljanja oceanov prizadeva za nadgraditev tega okvira in sodeluje z drugimi akterji za izboljšanje zdravja tega mednarodnega vira.

Zakaj je treba ukrepati?

Zdravi oceani so bistvenega pomena za človeštvo: so podnebni regulatorji, vir svetovne prehranske varnosti in zdravja ljudi ter gonilna sila gospodarske rasti. Po ocenah OECD je prispevek industrijskih panog, ki temeljijo na dejavnostih v oceanih, k svetovni bruto dodani vrednosti približno 1,3 bilijona evrov. Poleg tega je za oceane značilna bogata, vendar nestabilna in v veliki meri še neraziskana biotska raznovrstnost, ki zagotavlja številne pomembne ekosistemske storitve. Na primer, oceani proizvedejo polovico kisika v zemeljski atmosferi in absorbirajo 25 odstotkov emisij ogljikovega dioksida.

Vendar se zaradi rasti svetovnega prebivalstva, ki bo leta 2050 doseglo med 9 in 10 milijard, pričakuje, da bodo oceani pod vse večjim pritiskom. Svetovna konkurenca pri dostopu do surovin, hrane in vode bo čedalje močnejša, zdravje naših oceanov pa že zdaj ogrožajo nezakonit ribolov, piratstvo, podnebne spremembe in onesnaženje morja. Poleg tega je modro gospodarstvo močno odvisno od svetovnega gospodarstva in svetovnih predpisov.

Evropska komisija je po posvetovanju z vladami držav in številnimi drugimi deležniki ugotovila, da obstoječi okvir za mednarodno upravljanje oceanov ni dovolj učinkovit pri reševanju teh skupnih izzivov. Novembra 2016 sprejeto skupno sporočilo naj bi omogočilo odpravo pomanjkljivosti. Evropska unija kot močan svetovni akter pri oblikovanju ukrepov boljšega gospodarjenja z oceani poziva k medsektorskemu in na pravilih temelječemu mednarodnem pristopu.

Dosedanji ukrepi

Evropska unija se je odločno zavzemala za naše oceane že pred sprejetjem skupnega sporočila. Samo v zadnjih 10 letih je EU:

– sprejela celostni pristop k reševanju vseh morskih in pomorskih vprašanj: integrirana pomorska politika EU

– sprejela sklop trdnih okoljskih predpisov, ki so obvezna za vse izvajalce v pomorskem sektorju EU, ne glede na njihov kraj delovanja, da bi zagotovila trajnostno rabo pomorskih virov

– oblikovala strategijo EU za spodbujanje trajnostne in vključujoče modre rasti, pri čemer je cilje modrega gospodarstva upoštevala tudi v svoji zunanji politiki, in sicer na področju naravnih virov, energije, trgovine, razvoja in varnosti

– v tesnem sodelovanju z državami zunaj EU ter deležniki civilne družbe in zasebnega sektorja oblikovala regionalne strategije za reševanje skupnih izzivov in izkoriščanje skupnih priložnosti

– namenila približno 350 milijonov evrov na leto za morske raziskave, izboljšanje sodelovanja in izmenjave informacij ter zagotavljanje pomorskih podatkov javnosti

– sodelovala na mednarodnih in medsektorskih forumih o skupnem izzivu, kakor zagotoviti varna, zanesljiva, čista in produktivna morja in oceane po vsem svetu 

– sprejela Strategijo EU za pomorsko varnost , ki je celostno skupno orodje za odkrivanje varnostnih izzivov, preprečevanje njihovega nastanka in odziv nanje

Uradni dokumenti

  • Skupno sporočilo: Mednarodno upravljanje oceanov: agenda za prihodnost naših oceanov (JOIN(2016) 49)
  • Povzetek rezultatov posvetovanja o mednarodnem upravljanju oceanov (SWD(2016) 352)
  • Razvoj mednarodne dimenzije celostne pomorske politike Evropske unije (COM(2009)536)
  • Prispevek okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) k izvajanju obstoječih obveznosti, zavez in pobud držav članic ali EU na ravni EU ali mednarodni ravni na področju varstva okolja v morskih vodah (COM/2012/0662)

Več informacij

Pomorske zadeve