Pregled podatkov o priseljencih v evropski družbi

Skupni podatki

1. januarja 2019

  • circle image 2 people with European flag

    je bilo v EU 446,8 milijona prebivalcev.

 

  • Ta številka zajema

    inhibitants image icon 20,9 milijona nedržavljanov EU (4,7 % vseh prebivalcev EU)
  • Po drugi strani je v skupno število vključeno tudi:

    inhibitants image icon 34,2 milijona oseb, rojenih zunaj EU* (7,7 % vseh prebivalcev EU) 

*Niso vključene osebe, rojene v drugi državi članici.

Delež prebivalcev, rojenih v tujini, je v EU nižji kot v večini razvitih držav.

Delež prebivalcev, rojenih v tujini, po državah.

Vir: Eurostat, OECD, UNDESA, podatki iz leta 2018 ali 2019
Opomba: osebe, rojene zunaj EU, ko gre za EU (tj. osebe, rojene v drugi državi članici, niso vključene). Če bi bile vključene osebe, mobilne znotraj EU, bi bil delež 11,9 %.

Razlogi za prihod v Evropo

Večina dovoljenj za prebivanje je bila izdana iz družinskih razlogov.

Veljavna dovoljenja za prebivanje konec leta 2019 – na podlagi razlogov

Vir: Eurostat

Zaposlovanje priseljencev

Leta 2019 je bilo na trgu dela EU v povprečju zaposlenih 191,5 milijona oseb, starih od 20 do 64 let; od tega je bilo 8,8 milijona (4,6 %) državljanov tretjih držav.

V EU je povprečna stopnja zaposlenosti delovno sposobnega prebivalstva pri državljanih EU (73,8 % v letu 2019) višja kot pri državljanih tretjih držav (60 %).

Številni državljani tretjih držav so zaposleni v kategoriji „kritični delavci“.

Leta 2019 so bili državljani tretjih držav EU prekomerno zastopani v določenih gospodarskih sektorjih, denimo:

Sektor Splošna zaposlenost državljanov tretjih držav Splošna zaposlenost državljanov EU
Gostinstvo 13,2 % 4,4 %  
Administrativne in podporne dejavnosti 7,5 % 4 %
Delo v gospodinjstvu 7,5 % 0,8 %

 

Državljani tretjih držav so bili slabše zastopani v drugih gospodarskih sektorjih, denimo:

Sektor Splošna zaposlenost državljanov tretjih držav Splošna zaposlenost državljanov EU
Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1 % 7,1 %
Izobraževanje 3,2 % 7,5 %

 

Kar zadeva poklice, so bili državljani tretjih držav prekomerno zastopani v naslednjih sektorjih:

Sektor Splošna zaposlenost državljanov tretjih držav Splošna zaposlenost državljanov EU
Čistilci/čistilke in pomočniki/pomočnice 13,3 %

3,2 %

Poklici za osebne storitve 9,5 % 4,7 %
Delavci v osebni negi 5,3 % 2,9 %
Gradbeni delavci 6,5 % 3,8 %
Delavci v rudarstvu, gradbeništvu, proizvodnji in prevozu 6,1 % 2,6 %
Pomočniki/pomočnice za pripravo hrane 3 % 0,6 %
Delavci/delavke v kmetijstvu in ribištvu 2,5 % 0,7 %

 

 

 Državljani tretjih držav so bili slabo zastopani v naslednjih sektorjih:

Sektor Splošna zaposlenost državljanov tretjih držav Splošna zaposlenost državljanov EU
Delavci/delavke v vzgoji in izobraževanju 1,7 % 5 %
Strokovni sodelavci/strokovne sodelavke za poslovanje in upravljanje 2 % 7 %
Tržno usmerjeni kvalificirani delavci v kmetijstvu 1,3 % 3,2 %

 

Vir: Eurostat

Begunci v Evropi

Konec leta 2019 je bilo po vsem svetu 26 milijonov beguncev in 45,7 milijona notranje razseljenih oseb (po podatkih UNHCR).

V EU je živelo 10 % vseh beguncev in le majhen del notranje razseljenih oseb.

Delež beguncev v celotnem prebivalstvu EU je 0,6 %.

V nekaterih državah na svetu je veliko število beguncev: 

Število beguncev v primerjavi s celotnim prebivalstvom

Vir: UNHCR
Opomba: grafikon prikazuje EU in deset držav z največ begunci

Večina beguncev iz Afrike in Azije ne pride v Evropo, temveč se odpravi v sosednje države.

Statistični podatki o nedavnih spremembah

Migracije v EU in iz nje

Leta 2018


  • se je 2,2 milijona
    oseb priselilo v EU

  • 0,9 milijona oseb se je odselilo iz EU

  • skupno neto priseljevanje v EU je znašalo
    1,3 milijona oseb

Brez migracij bi se evropsko prebivalstvo zmanjšalo za pol milijona, saj je bilo v EU rojenih 4,2 milijona otrok, umrlo pa je 4,7 milijona oseb. 

Leta 2019 je bilo v EU izdanih 3,0 milijona dovoljenj za prvo prebivanje za:

Vir: Eurostat

Prvih deset držav po številu izdanih dovoljenj za prvo prebivanje leta 2019

Vir: Eurostat

Prošnje za azil v Evropi

Prosilci za azil

 

Prvič vložene prošnje za azil v EU leta 2019 po celini izvora

Vir: Eurostat

15 držav, iz katerih je največ prosilcev prvič vložilo prošnjo za azil v EU leta 2019

Vir: Eurostat

Prosilci za azil so leta 2019 prišli iz skoraj 150 držav. V EU je bilo vloženih 699 tisoč prošenj za azil, vključno s 631 tisoč prošnjami, ki so bile vložene prvič. To je za 12 % več kot leta 2018.

Čedalje večji delež prosilcev prihaja iz držav z režimom potovanj brez vizumov (27 % prosilcev, ki so prvič zaprosili za vizum leta 2019), ki zakonito vstopijo v EU, in sicer večinoma iz naslednjih držav:

  • Venezuela (7,1 % vseh prvič vloženih prošenj)
  • Kolumbija (5 %)
  • Gruzija (3,2 %)
  • Albanija (2,7 %)
  • asylum application icon

    Večina prvih prošenj je bila vloženih v naslednjih državah:

    • Nemčija (142 450)
    • Francija (138 290)
    • Španija (115 175)
    • Grčija (74 910)
    • Italija (35 005)
  •  

    asylum application icon

    Glede na število prebivalstva je bilo leta 2019 največje število prvih prošenj za azil vloženih v naslednjih državah:

    • Ciper (1 449 na 100 tisoč prebivalcev)
    • Malta (813)
    • Grčija (698)

 

Prvič vložene prošnje za azil na 100 tisoč prebivalcev leta 2019:

Vir: Eurostat

Leta 2019 je bilo 207 tisoč oseb, ki so zaprosile za mednarodno zaščito, mlajših od 18 let, med njimi jih je bilo 7 % brez spremstva (14 tisoč). Med otroci in mladoletniki brez spremstva, ki so zaprosili za azil, je bilo največ Afganistancev, sledili so jim državljani Sirije in Pakistana.

Priznavanje statusa begunca

Leta 2019 so države članice sprejele 541 tisoč prvostopenjskih odločb o prošnjah za azil. 38 % odločitev je bilo pozitivnih:

  • 109 tisoč oseb je prejelo status begunca
  • 52 tisoč osebam je bil priznan status subsidiarne zaščite
  • 45 tisoč oseb je prejelo status humanitarne zaščite

Po pritožbi je bilo izdanih še 297 tisoč končnih odločb, vključno s 33 tisoč odločbami o priznanju statusa begunca, 30 tisoč odločbami o priznanju statusa subsidiarne zaščite in 28 tisoč odločbami o priznanju statusa humanitarne zaščite.

Skupaj so države članice leta 2019 določeno vrsto zaščite odobrile skoraj 300 tisoč prosilcem za azil. Največ uspešnih prosilcev je bilo iz naslednjih držav

  • Sirija (27 % vseh uspešnih prosilcev)
  • Afganistan (14 % vseh uspešnih prosilcev) 
  • Venezuela (13 % vseh uspešnih prosilcev)

Učinkovitost azilnega sistema

Ob koncu leta 2019 je bilo nerešenih 929 tisoč prošenj za azil, kar je nekoliko manj kot leto prej (941 tisoč), kar kaže na hitrejši časa obravnave.

Delež nerešenih zadev in prošenj se med državami članicami zelo razlikuje, kar odraža razlike v času obravnave.

Število nerešenih prošenj glede na skupno število prošenj, vloženih v danem mesecu

Vir: Eurostat

Skoraj 60 % prošenj za azil na prvi stopnji obravnavajo v šestih mesecih (ocena na podlagi predhodnih podatkov iz 18 držav članic).

Delež pozitivno rešenih prošenj za azil se med državami članicami še vedno precej razlikuje, kar ogroža skladnost azilnega sistema EU. Leta 2019 je na primer delež pozitivno rešenih prošenj za azil na prvi stopnji za afganistanske državljane znašal od 2 % na Madžarskem do 93 % v Italiji. Ta razpon je še večji kot leta 2018.

Leta 2019 so države članice zabeležile 142 900 izhodnih zaprosil v skladu z dublinskimi pravili, poslanih drugim državam članicam, za prevzem odgovornosti pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito. Od 131 300 odločb v zvezi z navedenimi zaprosili jih je bilo sprejetih 85 700 (65 %) in izvedenih 23 700 predaj (28 %).

V prvi polovici leta 2020 je bilo v EU vloženih 219 000 prošenj za azil (od tega 197 tisoč prvič), kar je 34 % manj kot v istem obdobju leta 2019. Zaradi tega so lahko države članice zmanjšale število nerešenih prošenj: konec junija jih je bilo 842 000, kar je 9 % manj kot konec leta 2019.

V prvi polovici leta 2020 je bilo izdanih 237 000 odločb na prvi stopnji, kar je 8 % manj kot v istem obdobju v predhodnem letu. Pozitivno rešenih jih je bilo 46 %, od tega je bilo 56 tisoč odločb o priznanju statusa begunca, 21 tisoč odločb o priznanju statusa subsidiarne zaščite in 31 tisoč odločb o priznanju statusa humanitarne zaščite.

Preselitev

Leta 2019 je bilo iz držav, ki niso članice EU, v države članice EU preseljenih približno 21 200 oseb, kar je 12 % več kot leta 2018. 73 % teh oseb so sprejele tri države članice: Francija, Švedska in Nemčija. Med preseljenimi osebami je bilo največ državljanov Sirije oz. 60 % vseh preseljenih oseb.

V okviru skupnih programov EU za preselitev je od leta 2015 več kot 70 tisoč oseb prejelo zaščito v EU. Države članice za tovrstne preselitve prejemajo podporo iz proračuna EU.

Nezakoniti prehodi meje

Skupni podatki

 

Nezakoniti prehodi meje v EU leta 2019 (po državljanstvu)

Vir: Frontex

2019
 
localistation icon

141 700 nezakonitih prehodov meje

Zmanjšanje za 5 % v primerjavi z letom 2018, kar je najnižje v šestih letih.

To vključuje:

  •  

    boat icon

    106 200 prehodov morskih meja leta 2019

    Zmanjšanje za 7 % v primerjavi z letom 2018.

  • map icon

    35 500 prehodov kopenskih meja leta 2019

    Podobno kot leta 2018. 

2020
 
localistation icon

61 500 nezakonitih prehodov meje (januar–avgust 2020)

13 % manj kot v enakem obdobju leta 2019.

Geografska porazdelitev

2019

 

Število prečkanj na zahodni (-57 %, 26 700) in osrednji sredozemski poti (-40 %, 14 000) se je leta 2019 znatno zmanjšalo, vendar se je to izravnalo z občutnim povečanjem na vzhodni sredozemski poti (+47 %, 83 300).

Število nezakonitih prehodov meje na vzhodni mejni poti (preko kopenskih meja z Belorusijo, Moldavijo, Rusijo in Ukrajino) se je na letni ravni zmanjšalo za 38 %, vendar je bil njihov obseg veliko manjši kot na treh glavnih poteh (640).

Leta 2019 je bilo na treh glavnih poteh na morju zabeleženih 1 885 smrtnih žrtev ali pogrešanih v primerjavi z 2 299 leta 2018 (18-odstotno zmanjšanje).

2020
Med januarjem in avgustom 2020 se je na letni ravni povečalo število prečkanj na osrednji sredozemski poti (+201 %, 21 100), medtem ko se je na vzhodno sredozemski poti (-63 %, 14 600) in zahodno sredozemski poti (-21 %, 12 700) to število zmanjšalo.

Vračanje

Skupni podatki

  • Returns in 2019 icon
    2019

    491 tisoč državljanom tretjih držav je bilo odrejeno, naj zapustijo EU

    Zmanjšanje za 8 % v primerjavi z letom 2018.

  •  

    Returns in 2018 icon
    2018

    457 tisoč državljanom tretjih držav je bilo odrejeno, naj zapustijo EU

Glavne države oseb, ki jim je bilo odrejeno, naj zapustijo EU:

  • Ukrajina 
  • Maroko 
  • Albanija
  • Afganistan
  • Alžirija

Učinkovitost sistema vračanja

Leta 2019 je bilo 142 tisoč državljanov tretjih držav vrnjenih v tretje države, kar predstavlja 29 % dejanske stopnje vračanja EU – manj kot leta 2018, ko je znašala 32 %.

Glavne države izvora oseb, ki jim je bilo odrejeno, naj zapustijo EU:

  • Ukrajina (19 % vseh vrnitev)
  • Albanija (11 %)
  • Maroko (7,2 %)

Med osebami z vsaj 5 tisoč odločbami o vrnitvi je bila stopnja vračanja še posebej nizka pri državljanih naslednjih držav:

  • Demokratična republika Kongo (2,5 %)
  • Sirija (2,5 %)
  • Mali (2,8 %)
  • Gvineja (2,8 %)
  • Slonokoščena obala (3,4 %)
  • Somalija (4 %)

Od 15 držav članic, ki so sporočile podatke za leto 2019, je bilo 19 % vrnitev s pomočjo, kar pomeni, da so vrnjene osebe prejele logistično, finančno in/ali drugo materialno pomoč; 81 % oseb je bilo vrnjenih brez pomoči. Delež vrnitev s pomočjo je bil še zlasti visok v naslednjih državah:

  • Avstrija (83 %)
  • Madžarska (82 %)
  • Luksemburg (81 %)

Leta 2019 so v okviru operacij vračanja, ki jih podpira Frontex, vrnili skoraj 16 000 državljanov tretjih držav, kar je 15 % več kot leta 2018.

Vizumi za kratkoročno bivanje

Leta 2019 je več kot 1 800 konzulatov držav članic obravnavalo skoraj 17 milijonov vlog za izdajo schengenskega vizuma za kratkoročno bivanje, ki so jih vložili državljani tretjih držav.

Skupno je bilo izdanih 15 milijonov schengenskih vizumov, 1,7 milijona pa je bilo zavrnjenih, kar pomeni, da je stopnja zavrnitve na ravni EU znašala 9,9 %.

Večina vlog je bila vloženih v naslednjih državah:

  • Rusija (4,1 milijona) 
  • Kitajska (3 milijoni)
  • Indija (1,1 milijona)

Večino vlog za izdajo vizuma so obravnavale naslednje države:

  • Francija (4 milijone)
  • Nemčija (2,2 milijona)
  • Italija (2,1 milijona)
  • Španija (1,9 milijona)

59 % vseh vizumov je bilo izdanih za večkratni vstop. Schengenski vizum za kratkoročno bivanje omogoča potovanje v 26 schengenskih državah za največ 90 dni v katerem koli 180-dnevnem obdobju.

Atlas o migracijah (JRC)

Izjava o omejitvi odgovornosti: Zgoraj navedeni podatki temeljijo na najnovejših razpoložljivih informacijah, posodobljeno vsako četrtletje