Sklad za pravični prehod

Sklad za pravični prehod je prvi steber mehanizma za pravični prehod.

Sklad bo ključnega pomena za zagotavljanje prilagojene podpore območjem, ki jih bo prehod na podnebno nevtralnost najbolj prizadel. Izvaja se na podlagi deljenega upravljanja v sklopu splošnega okvira kohezijske politike, ki je glavna politika EU za zmanjševanje regionalnih razlik in obravnavanje strukturnih sprememb v EU.

Razpolagal bo s proračunom v višini 17,5 milijarde evrov (v cenah leta 2018; 19,2 milijarde evrov v tekočih cenah). Znesek ustreza svežim sredstvom, ki bodo na voljo za podporo državam EU pri njihovem zelenem prehodu. Od tega zneska bo 7,5 milijarde evrov financiranih iz proračuna EU za obdobje 2021–2027, preostalih 10 milijard evrov pa bodo predstavljali zunanji namenski prejemki iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje, ki bodo kot taki na voljo od leta 2021 do leta 2023.

Države članice lahko v Sklad za pravični prehod prostovoljno prenesejo dodatna sredstva iz nacionalnih dodelitev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), če skupni prerazporejeni znesek ne presega trikratnika dodelitve Sklada za pravični prehod. Odhodke iz proračuna EU bo dopolnjevalo nacionalno sofinanciranje v skladu s pravili kohezijske politike.

Sklad bo ublažil socialno-ekonomske stroške zaradi podnebnega prehoda ter podprl gospodarsko diverzifikacijo in preusmeritev zadevnih območij. To pomeni podporo produktivnim naložbam v mala in srednja podjetja, ustanavljanje novih podjetij, raziskave in inovacije, sanacijo okolja, čisto energijo, izpopolnjevanje in prekvalifikacijo delavcev, podporo pri iskanju zaposlitve in aktivno vključevanje v programe za iskalce zaposlitve ter preoblikovanje obstoječih ogljično intenzivnih obratov, če se bo z naložbami doseglo znatno zmanjšanje emisij in zaščita delovnih mest. Po pričakovanjih bi s tem mobilizirali za skoraj 30 milijard evrov naložb.

Namenski program v okviru InvestEU

Namenski program v okviru InvestEU je drugi steber mehanizma za pravični prehod.

Izvajal se bo v okviru programa InvestEU v vseh štirih sklopih politike. To pomeni, da lahko InvestEU podpira naložbe v okviru območnega načrta za pravični prehod v širok izbor projektov, na primer v projekte za energetsko in prometno infrastrukturo, vključno s plinsko infrastrukturo in daljinskim ogrevanjem, ali projekte za razogljičenje, gospodarsko diverzifikacijo in socialno infrastrukturo.

Evropska komisija bo zagotovila proračunsko jamstvo izvajalskim partnerjem za neposredno ali posredno financiranje nosilcev projektov v območjih za pravični prehod z odobrenim območnim načrtom za pravični prehod. Do sheme so upravičeni tudi projekti zunaj teh območjih, če prispevajo k zadovoljevanju razvojnih potreb, povezanih s prehodom teh območij, kakor je opredeljeno v zadevnih območnih načrtih za pravični prehod.

Svetovalno vozlišče InvestEU bo osrednja vstopna točka za zahtevke za svetovalno podporo za vse projekte v okviru stebrov 2 in 3 mehanizma za pravični prehod ter za nekatere projekte, ki se bodo financirali v okviru Sklada za pravični prehod. Zagotavljalo bo prilagojeno tehnično pomoč in podporo za krepitev zmogljivosti glede na potrebe nosilca projekta. Svetovalna podpora bo na voljo za opredelitev, pripravo, razvoj, strukturiranje, javno naročanje in izvajanje projektov ter krepitev zmogljivosti nosilcev projektov za oblikovanje močne mreže projektov na teh območjih.

 

Novi instrument Evropske investicijske banke (EIB) za posojila v javnem sektorju

Instrument za posojila v javnem sektorju je tretji steber mehanizma za pravični prehod. Združeval bo 1,5 milijarde nepovratnih sredstev iz proračuna EU in 10 milijard evrov posojil Evropske investicijske banke (EIB). Sredstva naj bi mobilizirala javne naložbe v višini med 25 in 30 milijardami evrov za zadovoljevanje potreb območij za pravični prehod. Instrument bi se lahko v prihodnosti poleg EIB razširil še na druge partnerje.

Instrument bo namenjen izključno javnim subjektom ter podpiral projekte, ki ne ustvarjajo zadostnega toka lastnih sredstev za komercialno financiranje. Projekti naj bi vključevali naložbe v vse vrste javne infrastrukture, kot so energetika in promet, omrežja za daljinsko ogrevanje, izboljšanje energijske učinkovitosti in obnova stavb ter socialna infrastruktura. Podpora ne bo namenjena naložbam v zvezi s fosilnimi gorivi.

Upravičenost do financiranja

Države EU bodo v območnih načrtih za pravični prehod morale opredeliti območja in sektorje, ki so upravičeni do financiranja iz Sklada za pravični prehod. Opredelitev teh območij bo izvedena v dialogu s Komisijo. Temeljila bo na analizi, opravljeni v okviru evropskega semestra, in zlasti predlogu Komisije za prednostne regije in sektorje glede upravičenosti, kakor je določeno v Prilogi D poročil o državah v okviru evropskega semestra iz leta 2020. Komisija bo z odobritvijo načrtov odprla priložnosti za namensko financiranje ne samo iz Sklada za pravični prehod, ampak tudi iz namenskega programa za pravični prehod v okviru InvestEU in instrumenta za posojila v javnem sektorju pri skupini EIB. Načrti bodo priloženi programom kohezijske politike, ki vključujejo podporo iz Sklada za pravični prehod, in jih bo Komisija sprejela skupaj s temi programi.

Tehnična pomoč

Platforma za pravični prehod bo ključna za zagotavljanje prilagojene tehnične podpore organom skozi celotno pripravo območnih načrtov za pravični prehod, da bodo načrti odražali posebne potrebe vsake regije.

Komisija je marca 2020 objavila razpis v okviru programa za podporo strukturnim reformam, da bi državam članicam pomagala pri pripravi njihovih območnih načrtov za pravični prehod z namenom sprostitve financiranja iz mehanizma za pravični prehod. Tehnično podporo trenutno prejema 18 držav članic.

V zadnjih dveh letih je Komisija prek programa za podporo strukturnim reformam zagotovila tudi praktično podporo regijam, da bi pomagala pri pripravi dolgoročnih gospodarskih strategij za njihov prehod z odvisnosti od premoga, na primer v regijah Horna Nitra na Slovaškem, Zahodna Makedonija v Grčiji in dolina Jiu v Romuniji.

Države članice bodo imele možnost zaprositi za dodatno tehnično podporo v okviru prihodnjega instrumenta za tehnično podporo za obdobje 2021–2027, tudi pri regulativnih in upravnih reformah v povezavi z agendo za pravični prehod.

Tehnična podpora se zagotavlja tudi številnim območjem v EU prek pobude za premogovniške regije v prehodu.

Drugi možni viri financiranja

V EU so na voljo številni drugi instrumenti za financiranje programov in projektov za pravični prehod: