Mobilizacija naložb

Da bi mobilizirala potrebne naložbe, Komisija predlaga dvojno delovanje:

  • money support
    Next Generation EU, novi instrument za okrevanje v višini 750 milijard evrov, bo v obdobju 2021–2024 okrepil proračun z novimi finančnimi sredstvi, zbranimi na finančnih trgih
  • Euro coins
    Okrepljeni dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 (1 100 milijard evrov)

Proračun EU kot gonilo za okrevanje in odpornost

Za učinkovit odziv EU na koronavirusno krizo, ki doseže vsakogar v EU in njene mednarodne partnerje, Evropska komisija mobilizira številne instrumente. NextGenerationEU bo uveden s tremi stebri:

EU stars Podpiranje držav članic pri okrevanju
  • Podpiranje naložb in reform
  • Podpiranje pravičnega prehoda

(v okviru evropskega semestra)

hand and building Zagon gospodarstva in spodbujanje zasebnih naložb
  • Podpora ključnim sektorjem in tehnologijam
  • Naložbe v ključne vrednostne verige
  • Podpora plačilni sposobnosti podjetij, ki so sposobna preživeti
paper with a list Izkušnje iz krize
  • Podpora ključnim programom za prihodnje krize
  • Podpora svetovnim partnerjem

 

PrenesiPDF - 775.6 KB

 

Ključni instrumenti za podporo okrevanju Evrope

Sredstva bodo namenjena področjem, kjer se lahko najkoristneje uporabijo ter dopolnijo in okrepijo bistveno delo, ki poteka v državah članicah. Naložbe se bodo izvajale prek različnih instrumentov v okviru treh stebrov, denimo:

Pomoč državam članicam, da bi okrevale, odpravile posledice krize ter iz krize izšle močnejše

1. Evropski mehanizem za okrevanje in odpornost, vključen v evropski semester
  • Mehanizem: nepovratna sredstva in posojila za izvajanje nacionalnih načrtov držav članic za okrevanje in odpornost v skladu s cilji evropskega semestra, vključno z zelenim in digitalnim prehodom ter odpornostjo nacionalnih gospodarstev
  • Proračun: 560 milijard evrov, od tega 310 milijard evrov za nepovratna sredstva in 250 milijard evrov za posojila
2. Pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope REACT-EU
  • Mehanizem: prožna nepovratna sredstva kohezijske politike za občine, bolnišnice in podjetja prek organov upravljanja držav članic. Sofinanciranje držav članic ni potrebno.
  • Proračun: 55 milijard evrov dodatnih sredstev kohezijske politike med letoma 2020 in 2022
3. Podpora zelenemu prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo s finančnimi sredstvi iz instrumenta NextGenerationEU
  • Krepitev Sklada za pravični prehod v višini do 40 milijard evrov, da bi državam članicam pomagali pri hitrejšem prehodu na podnebno nevtralnost
  • 15 milijard evrov za okrepitev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za podporo podeželskim območjem pri izvajanju potrebnih strukturnih sprememb v skladu z evropskim zelenim dogovorom in za doseganje ambicioznih ciljev v skladu s strategijama za biotsko raznovrstnost in „od vil do vilic“

 

Zagon gospodarstva in spodbujanje zasebnih naložb

1. Okrepljeni program InvestEU, vključno z instrumentom za strateške naložbe
  • Mehanizem: zagotovitev proračunskega jamstva EU za financiranje investicijskih projektov prek skupine EIB in nacionalnih spodbujevalnih bank
  • Proračun: 15,3 milijarde evrov za InvestEU. Poleg tega je 15 milijard evrov iz NextGenerationEU namenjenih novemu instrumentu za strateške naložbe
2. Novi instrument za podporo plačilni sposobnosti podpira lastniški kapital podjetij, ki so sposobna preživeti
  • Mehanizem: zagotavljanje proračunskega jamstva EU skupini Evropske investicijske banke za mobilizacijo zasebnega kapitala
  • Proračun: 31 milijard evrov

 

Izkušnje iz krize in reševanje strateških izzivov Evrope

  1. Novi zdravstveni program za pripravo Evrope na prihodnje nevarnosti za zdravje
  • Proračun v višini 9,4 milijarde evrov za novi zdravstveni program EU4Health za krepitev zdravstvene varnosti in pripravo na prihodnje zdravstvene krize.
2. Krepitev rescEU, mehanizma EU na področju civilne zaščite, za odzivanje na izredne razmere večjega obsega
  • Mehanizem: nepovratna sredstva in javna naročila, ki jih upravlja Evropska komisija
  • Proračun: skupaj 3,1 milijarde evrov

 

Komisija tudi predlaga krepitev drugih programov, da bi lahko polno sodelovali pri povečevanju odpornosti Unije in reševanju izzivov, ki jih prinašajo pandemija in njene posledice. Ti so med drugim Obzorje Evropa, instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), instrument za humanitarno pomoč, program Digitalna Evropa, instrument za povezovanje Evrope, skupna kmetijska politika, instrument za predpristopno pomoč (IPA) itd.

Več prožnejših orodij za ukrepanje v izrednih razmerah

Kriza je pokazala, da je poleg individualnih programov zelo pomemben hiter odziv in prožnost Unije pri usklajevanju evropskega odziva. Za to je potreben tudi bolj prožen proračun EU. Komisija tako predlaga okrepitev prožnosti proračuna EU in instrumentov za ukrepanje v izrednih razmerah za obdobje 2021–2027.

 

medical equipment Rezerva za solidarnost in nujno pomoč
  • Omogoča hitre okrepitve prek proračunskih prenosov v instrumente EU, kadar se pojavijo potrebe
  • Povečanje na najvišji letni znesek tri milijarde evrov
Euro coins Solidarnostni sklad
  • Podpira države članice pri odzivanju in takojšnjem okrevanju po naravnih nesrečah, kot so poplave, gozdni požari, potresi, neurja in suša
  • Razširitev na velike zdravstvene krize in povečanje do najvišjega letnega zneska v višini milijarde evrov
money support Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji
  • Zagotavlja podporo za ponovno vključevanje na trg dela za osebe, ki so izgubile zaposlitev zaradi nepričakovanih velikih prestrukturiranj, kot je finančna ali gospodarska kriza
  • Znižanje praga za aktiviranje sklada na 250 presežnih delavcev in povečanje najvišjega letnega zneska na 386 milijonov evrov
PrenesiPDF - 445.4 KB

Financiranje načrta okrevanja za Evropo

Za financiranje potrebnih naložb bo Komisija v imenu EU izdala obveznice na mednarodnih finančnih trgih.

Da bi omogočila najemanje posojil, bo Komisija spremenila sklep o virih lastnih sredstev in povečala manevrski prostor – razliko med zgornjo mejo lastnih sredstev dolgoročnega proračuna (najvišji znesek sredstev, ki jih lahko Unija zahteva od držav članic za financiranje svojih odhodkov) in dejansko porabo.

Z manevrskim prostorom kot jamstvom bo Komisija zbrala sredstva na trgih in jih prek novega instrumenta NextGenerationEU usmerila v programe, namenjene odpravljanju gospodarske in socialne škode ter pripravi na boljšo prihodnost.

Komisija izdaja obveznice na trgih v imenu EU
Zapadlost od 3 do 30 let
Prihodki gredo v nove proračunske instrumente EU ali dodatna sredstva za preoblikovane programe EU v obliki nepovratnih sredstev ali proračunskih jamstev Komisija v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost pridobljena sredstva posodi državam EU za financiranje njihovih načrtov za reforme in odpornost v skladu s cilji, določenimi v evropskem semestru, vključno z zelenim in digitalnim prehodom, nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti držav članic in načrti za pravični prehod.
PrenesiPDF - 420.2 KB

Prilagojeni delovni program Komisije za leto 2020

V okviru načrta EU za okrevanje je Evropska komisija prilagodila tudi svoj delovni program za leto 2020, da bi se odzvala na to krizo zgodovinskih razsežnosti. Prilagojeni delovni program pospešuje pripravo pobud, ki podpirajo okrevanje Evrope, rešujejo življenja in varujejo možnosti za preživljanje.

Komisija ostaja v celoti zavezana uresničevanju svojih vodilnih pobud, zelenega in digitalnega prehoda, ki sta ključni za oživitev evropskega gospodarstva.

Denar, zbran prek instrumenta NextGenerationEU in novega proračuna EU, bo prek programov EU usmerjen v naslednje pobude:

European green deal image

Evropski zeleni dogovor je naša strategija za rast

 

  • Obsežen val prenove za modernizacijo evropskih stavb in ključne infrastrukture, vključno z namestitvijo enega milijona polnilnih postaj za električna vozila.
  • 1 milijon novih zelenih delovnih mest. Bolj krožno gospodarstvo bi lahko omogočilo, da se proizvodnja vrne domov, odpravi odvisnost od tujine in ustvari na sto tisoče novih delovnih mest.
  • Strategija od vil do vilic podpira kmete pri zagotavljanju cenovno dostopne, hranljive, varne in trajnostne hrane za Evropejce. Glede na ključno vlogo podeželskih območij v zelenem prehodu Komisija predlaga krepitev proračuna za Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
  • Za podporo naravnim ekosistemom je Evropska komisija pred kratkim sprejela strategijo za biotsko raznovrstnost za leto 2030 in pripravlja strategijo za gozdove.
  • Sklad za pravični prehod bo podprl preusposabljanje delavcev in ustvaril gospodarske priložnosti za mala in srednja podjetja.

Bolj povezan in bolj digitalen enotni trg

 

  • Evropa mora povečati naložbe v boljšo povezljivost ter svojo industrijsko in tehnološko prisotnost. Tehnologije, kot so umetna inteligenca, kibernetska varnost, podatkovna infrastruktura in infrastruktura v oblaku, omrežja 5G in 6G, superračunalniki in kvantni računalniki ter tehnologije blokovnih verig bodo imele učinek prelivanja in bodo povečale strateško avtonomijo Evrope. 
  • Dejansko podatkovno in digitalno gospodarstvo kot gonilo inovacij in ustvarjanja delovnih mest. Komisija bo predstavila zakonodajne ukrepe na področju deljenja podatkov in upravljanja. Sledil jim bo akt o podatkih. V naslednjih letih se bo povečalo e-trgovanje, zato bo akt o digitalnih storitvah izboljšal pravni okvir za digitalne storitve in postavil jasna pravila za spletne platforme.
  • Nova strategija za kibernetsko varnost bo okrepila sodelovanje, znanje in sposobnost na ravni EU za ohranjanje varnosti naše digitalne infrastrukture.
Image of a family

Pošteno in vključujoče okrevanje

 

  • Instrument SURE – podpora zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah – bo zagotovil 100 milijard evrov za pomoč delavcem in podjetjem. Komisija namerava v prihodnje uporabiti podobne instrumente.
  • Okrepljena podpora za zaposlovanje mladih in pravične minimalne plače pomagajo ranljivim delavcem, tudi mladim, da prihranijo denar ter se zaposlijo, usposobijo in izobražujejo. Glede na to, da so ženske prekomerno zastopane na številnih izpostavljenih delovnih mestih in premalo plačane, je treba odpraviti razliko v plačilu med spoloma, vključno prek ukrepov za preglednost plač.
  • Da bi državam članicam pomagala pri ustvarjanju davčnih prihodkov, bo Komisija okrepila boj proti davčnim utajam. Skupna konsolidirana osnova za davek od dohodkov pravnih oseb bo podjetjem zagotovila enotna pravila. Poenostavitev obdavčitve lahko izboljša poslovno okolje in prispeva h gospodarski rasti.
  • V trenutku, ko Evropa okreva na poti k bolj zelenemu in digitalnemu gospodarstvu, je potreba po izboljšanju in prilagoditvi spretnosti, znanja in izkušenj še toliko bolj pomembna. Komisija bo pripravila program znanj in spretnosti za Evropo in akcijski načrt za digitalno izobraževanje.
Delivery of emergency equipment

Vzpostavitev odpornejše Unije

 

  • Nova farmacevtska strategija bo obravnavala tveganja, ki jih je izpostavila kriza, denimo farmacevtske proizvodne zmogljivosti v Evropi. Tako bo zagotovila evropsko strateško avtonomijo.
  • Novi akcijski načrt za kritične surovine bo okrepil ključne trge za e-mobilnost, baterije, obnovljive vire energije, zdravila, letalsko-vesoljsko industrijo, obrambo in digitalne aplikacije.
  • EU bo opravila pregled trgovinske politike, da bi zagotovila stalen pretok blaga in storitev po vsem svetu in reformirala Svetovno trgovinsko organizacijo. EU bo okrepila svoj pregled neposrednih tujih naložb in predstavila belo knjigo o instrumentu za tuje subvencije.
  • Komisija bo okrepila svoje rezerve v okviru mehanizma rescEU, da bi vzpostavila stalno zmogljivost za odzivanje v vseh vrstah kriz, vključno z vzpostavitvijo infrastrukture za ukrepanje v izrednih razmerah, prevoznih zmogljivosti in skupin za nujno pomoč.
PrenesiPDF - 227.6 KB

Kaj sledi

  • Maj 2020

    Predlog Komisije za revidirani večletni finančni okvir 2014–2020 in 2021–2027, sklep o virih lastnih sredstev in sektorska zakonodaja

  • do julija 2020

    Evropski svet: politični dogovor o večletnem finančnem okviru 2014–2020 in 2021–2027 ter sklep o virih lastnih sredstev

  • do poletja 2020

    Posvetovanje z Evropskim parlamentom v zvezi s sklepom o virih lastnih sredstev

  • Oktober 2020

    Evropski svet

  • začetek jeseni 2020

    Sprejetje revidiranega večletnega finančnega okvira 2014–2020 in ustrezne sektorske zakonodaje

  • December 2020

    Sprejetje revidiranega večletnega finančnega okvira 2021–2027 (po odobritvi Evropskega parlamenta); sprejetje sklepa o virih lastnih sredstev (ratifikacija v vseh državah članicah v skladu z njihovimi ustavnimi zahtevami)

  • Januar 2021

    Začetek izvajanja večletnega finančnega okvira 2021–2027

Najnovejše

Dokumenti