Instrument za nujno pomoč COVID-19
Instrument za nujno pomoč zagotavlja podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za zajezitev pandemije COVID-19. Zagotavlja širok nabor orodij EU za odzivanje na potrebe, ki se na strateški in usklajen način najbolje obravnavajo na evropski ravni. Instrument, ki je finančni del skupnega evropskega načrta za odpravo zajezitvenih ukrepov za COVID-19, pomaga blažiti neposredne posledice pandemije ter predvideva potrebe, povezane z izhodom iz krize in okrevanjem.
Instrument za nujno pomoč temelji na načelu solidarnosti ter združuje napore in vire za hitro obravnavo skupnih strateških potreb. Gre za pomembno evropsko nadgradnjo obstoječih nacionalnih in drugih evropskih ukrepov, namenjenih obvladovanju sedanje javnozdravstvene krize.
|
Proračun Instrument za nujno pomoč ima proračun v višini 2,7 milijarde evrov evropskih sredstev. Sredstva lahko dodatno prispevajo države članice in drugi donatorji. |
|
Delovanje Iz instrumenta za nujno pomoč se podpora pošlje tja, kjer je potrebna. Ni nacionalnih ovojnic. Evropska komisija sprejema odločitve o tem, kam je treba nameniti denar, da bi bil učinek kar največji. Odloča tudi o tem, koliko sredstev je treba porabiti za vsak ukrep. Pri izvajanju instrumenta Komisija tesno sodeluje z nacionalnimi organi držav članic, Evropskim parlamentom in drugimi deležniki. |
Velik del sredstev se porabi za financiranje strategije EU za cepljenje, da se z razvijalci cepiv zagotovi sklenitev sporazumov za vnaprejšnji nakup. Drugi ukrepi vključujejo nakup terapevtske in medicinske opreme, namenjene državam članicam, podporo nacionalnim službam preskrbe s krvjo za povečanje razpoložljivosti konvalescentne plazme, povezovanje nacionalnih aplikacij za testiranje in sledenje ter pomoč pri prevozu medicinske in osebne zaščitne opreme. Več o uporabi instrumenta za nujno pomoč.
Strateške zaloge medicinske opreme v okviru mehanizma rescEU
Evropska komisija je kot dodatno varnostno mrežo v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite vzpostavila strateške zaloge medicinske opreme in mehanizem za razdeljevanje – skupno evropsko rezervo. Zaloga omogoča hitro dostavo medicinske opreme, denimo ventilatorjev, osebne zaščitne opreme, cepiv in terapevtikov ter laboratorijske opreme.
Mehanizem Unije na področju civilne zaščite državam EU omogoča medsebojno pomoč v nujnih primerih. Zaloga, ki jo skladišči ena ali več držav članic EU, omogoča EU, da se hitro odzove v sedanji in prihodnjih zdravstvenih krizah. Rezerva rescEU je možnost v skrajni sili v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite, ki se lahko aktivira za vse vrste nesreč in nevarnosti.
Evropska komisija je pristojna za koordinacijo in upravljanje medicinske zaloge rescEU in financira do 100 % stroškov zbiranja in distribucije. Strateška zdravstvena zaloga je del širše rezerve rescEU in omogoča zmogljivosti, kot sta gašenje požarov iz zraka in medicinska evakuacija.
V mehanizmu Unije na področju civilne zaščite lahko sodelujejo države članice EU, Združeno kraljestvo (v prehodnem obdobju), Islandija, Norveška, Srbija, Severna Makedonija, Črna gora in Turčija ter gostijo ali dostopajo do opreme v okviru razpoložljivih zalog.
|
|
Proračun
|
|
|
Delovanje Evropska komisija lahko z nepovratnimi sredstvi v višini do 100 % krije razvoj zmogljivosti rescEU. V imenu Unije zaloge naroča država članica gostiteljica. |
Financiranje iz proračuna EU
| Znotraj EU (vključno s sodelujočimi državami) | Zunaj EU | |
|---|---|---|
| Spontane ponudbe | 75 % prevoz | 75 % prevoz |
| Evropski nabor civilne zaščite | 75 % operativnih stroškov | 75 % operativnih stroškov |
| Zmogljivosti rescEU | 75 % operativnih stroškov 100 % v primeru tveganja z majhno verjetnostjo, vendar hudimi posledicami |
100 % operativnih stroškov (če bi bile znatne posledice za države EU ali njihove državljane) |
Dosežki EU
|
|
Iz strateških distribucijskih centrov rescEU v Romuniji in Nemčiji je bilo v Italijo, Španijo in na Hrvaško poslanih skupaj 330 tisoč zaščitnih mask. To so prve od več načrtovanih pošiljk. |
Naložbena pobuda v odziv na koronavirus
Evropska komisija je za ukrepe v zvezi s koronavirusom državam članicam omogočila uporabo 8 milijard evrov neporabljenih predhodno dodeljenih sredstev iz skladov kohezijske politike. Poleg tega lahko države EU za zajezitev pandemije, kjer se jim zdi potrebno, v celoti porabijo 54 milijard evrov iz svojih kohezijskih sredstev za leto 2020.
|
Denar se lahko uporabi za nakup medicinske opreme, plačilo zdravstvenih delavcev, podporo brezposelnim, zagotavljanje delovnih mest in podporo podjetjem. |
|
|
Proračun
Zneski za države članice so povezani z njihovimi kohezijskimi sredstvi. |
|
|
Delovanje Na podlagi naložbene pobude v odziv na koronavirus lahko države EU:
Države članice porabijo denar v skladu z načelom deljenega upravljanja kohezijske politike. |
Obsežna skupna naročila medicinske opreme
|
|
Osebna zaščitna oprema – maske, rokavice, očala, obrazni ščitniki in kombinezoni, pa tudi medicinski ventilatorji in kompleti za testiranje – je življenjsko pomembna za bolnišnice, zdravstveno osebje, bolnike, zdravstvene delavce na terenu in organe civilne zaščite. Države članice prek tega instrumenta združijo moči in se z dobavitelji pogajajo o boljših pogojih. |
V sporazumu o skupnem javnem naročanju sodelujejo vse države članice EU in države EGP, skupaj z Združenim kraljestvom, Albanijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Norveško, Srbijo, Kosovom (to poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova) ter Bosno in Hercegovino. Sporazum o skupnem javnem naročanju iz leta 2014 je doslej podpisalo 37 strank in zajema približno 537 milijona ljudi.
|
Proračun Vsaka država članica, ki sodeluje v sporazumu o skupnem javnem naročanju, za nakup opreme uporablja svoj nacionalni proračun. |
|
|
Delovanje
|
Dosežki EU
|
Uspešni so bili štirje javni razpisi – Komisija je prejela ponudbe, ki so ustrezale zahtevam. Od začetka aprila je bilo podpisanih 11 pogodb za osebno zaščitno opremo (očala, obrazni ščitniki, maske FFP in kirurške maske, rokavice ter kombinezoni), 15 pogodb o invazivnih in neinvazivnih ventilatorjih ter 9 pogodb, ki zajemajo 29 vrst laboratorijske opreme. |
|
Sporazum o skupnem javnem naročanju je pred kratkim uspešno izboljšal pripravljenost držav članic na naslednjo pandemijo gripe. Sporazum zagotavlja bolj uravnotežene cene ter enako obravnavo za vse. Države članice so z dogovorom o medsebojni delitvi omejenih zalog cepiva proti gripi v primeru pandemije pokazale visoko raven solidarnosti. |