Naša prioriteta je zdravje naših državljanov. Obenem pa izbruh koronavirusa pomeni velik šok za evropsko in svetovno gospodarstvo. Države članice so že sprejele ali pa sprejemajo ukrepe proračunske politike in ukrepe likvidnostne pomoči za povečanje zmogljivosti svojih zdravstvenih sistemov in zagotavljanje pomoči tistim državljanom in sektorjem, ki jih je kriza še zlasti prizadela.

economic response descriptions

Pregled ukrepov po državah

Da bi Evropska komisija pomagala ljudem in gospodarstvu v teh težkih časih, je uvedla celovit gospodarski odziv na izbruh, v celoti izkoristila prožnost fiskalnih pravil EU, spremenila svoja pravila o državni pomoči in oblikovala naložbeno pobudo v odziv na koronavirus v višini 37 milijard evrov za zagotavljanje likvidnosti malim podjetjem in zdravstvenemu sektorju.

Poleg tega je Komisija 2. aprila predlagala daljnosežne ukrepe za mobilizacijo vsakega evra iz proračuna EU za zaščito življenj in možnosti preživljanja. Komisija je uvedla novo pobudo, imenovano SURE, za podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah, da bi pomagala ohranjati delovna mesta in podprla družine. Prav tako je predlagala preusmeritev vseh razpoložljivih sredstev iz strukturnih skladov v odzivanje na izbruh koronavirusa. Podporo bodo prejeli tudi kmetje in ribiči ter najbolj ogroženi. S pobudo Solidarnost EU za zdravje v vrednosti 3 milijarde evrov bo poskrbljeno za potrebe zdravstvenih sistemov držav članic.

Podpora okrevanju turizma v EU

Turizem so močno prizadele stroge omejitve gibanja in potovanj, ki so jih države uvedle zaradi izbruha koronavirusa. Da bi Komisija pomagala pri okrevanju, je 13. maja predlagala vrsto ukrepov, ki bi omogočili postopen in usklajen ponovni zagon turističnih storitev in odpiranje turističnih objektov ter posebno podporo turističnim podjetjem. Mednje spadajo:

Likvidnost za turistična podjetja, zlasti mala podjetja

  • Prožnost v okviru pravil o državni pomoči državam članicam omogoča, da uvedejo sheme, kot so jamstvene sheme za dobropise in druge likvidnostne sheme, za podporo podjetjem in zagotovitev, da bodo zahtevki za povračilo, do katerih je prišlo zaradi pandemije koronavirusa, pozitivno rešeni.
  • Financiranje EU: EU podjetjem, ki jih je prizadela kriza, še naprej zagotavlja takojšnjo likvidnost prek naložbene pobude v odziv na koronavirus v okviru deljenega upravljanja z državami članicami. Poleg tega je Komisija v sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom sprostila do 8 milijard evrov v obliki financiranja za 100 tisoč malih podjetij, ki jih je prizadela kriza.

Ohranjanje delovnih mest s finančno pomočjo iz programa SURE v višini do 100 milijard evrov

Program SURE državam članicam pomaga kriti stroške nacionalnih shem skrajšanega delovnega časa in podobnih ukrepov, ki podjetjem omogočajo, da ohranijo delovna mesta. Komisija podpira tudi partnerstva med zavodi za zaposlovanje, socialnimi partnerji in podjetji, da bi olajšali prekvalifikacije, zlasti za sezonske delavce.

Povezovanje državljanov z lokalno ponudbo, spodbujanje turizma in promocija Evrope kot varne turistične destinacije

Med drugim bo Komisija še naprej sodelovala z državami članicami pri spodbujanju trajnostnega turizma v skladu z evropskim zelenim dogovorom in digitalne preobrazbe turističnih storitev. Prav tako bo spodbujala vseevropske komunikacijske kampanje, ki prikazujejo Evropo kot turistično destinacijo, in organizirala evropsko turistično konvencijo o prihodnosti trajnostnega, inovativnega in odpornega evropskega turizma.

Informativni pregled: EU pomaga ponovno zagnati evropski turizem

Vprašanja in odgovori: sveženj o turizmu in prometu

Sporočilo za medije

Zaščita podjetij in podpiranje delovnih mest

Izbruh koronavirusa predstavlja izziv za evropsko gospodarstvo in vsakdanje življenje državljanov in državljank. Med to zdravstveno krizo je bistvenega pomena, da ne zaščitimo samo ključnih sektorjev našega gospodarstva, ampak tudi naša sredstva, tehnologijo in infrastrukturo, predvsem pa delovna mesta in delavce.

SURE – nov instrument za zmanjšanje tveganja brezposelnosti 

Evropska komisija je 28. septembra pozdravila odločitev Sveta, da odobri 87,9 milijarde evrov finančne podpore za 17 držav članic v okviru  instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE). Instrument je namenjen zaščiti delovnih mest in delavcev, ki jih je prizadela pandemija koronavirusa.
Predloge v zvezi s tem je Komisija Svetu predstavila 24.  in 25. avgusta. SURE bo zagotovil do 100 milijard evrov finančne podpore. Najprej se zaključijo nacionalni postopki odobritve in zberejo podpisi vseh držav članic za sklenitev sporazumov o jamstvu s Komisijo v skupni vrednosti 25 milijard evrov.

Komisija je 13. novembra Svetu predstavila predlog sklepa o dodelitvi finančne podpore Irski v višini 2,5 milijarde evrov v okviru instrumenta SURE. S tem predlogom znaša skupna finančna podpora v okviru instrumenta SURE 90,3 milijarde evrov in zajema 18 držav članic.

Komisija je 27. oktobra s prvim obrokom trem državam članicam izplačala skupaj 17 milijard evrov finančne podpore v okviru instrumenta SURE. 17. novembra je z drugim obrokom devetim državam članicam EU izplačala 14 milijard evrov finančne podpore v okviru instrumenta SURE.

Graph showing the amounts per country

 

SURE –več informacij

Socialne obveznice EU SURE

Komisija je za financiranje instrumenta izdala socialne obveznice. Cilj okvira za socialne obveznice je, da vlagateljem v te obveznice zagotavlja, da bodo zbrana sredstva namenjena resnično socialnemu cilju. Evropska komisija je 21. oktobra izdala prvo socialno obveznico v višini 17 milijard evrov v okviru instrumenta EU SURE za pomoč pri zaščiti in ohranjanju delovnih mest. Komisija je 10. novembra izdala drugo socialno obveznico v okviru instrumenta SURE v višini 14 milijard evrov za pomoč pri zaščiti in ohranjanju delovnih mest. Evropska komisija je 25. novembra izdala socialno obveznico v višini 8,5 milijarde evrov v okviru instrumenta EU SURE za pomoč pri ohranjanju delovnih mest.

Podpiranje zaposlovanja mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijo

Koronavirusna pandemija je pokazala, da se številni mladi pogosto soočajo s težavami pri vstopu na trg dela. Svet je 30. oktobra sprejel predlog Komisije za priporočilo Sveta o mostu do delovnih mest z dne 1. julija 2020 za krepitev obstoječega programa jamstva za mlade.

Program mladim, ki se odločijo za sodelovanje v njem, v štirih mesecih po tem, ko se prenehajo formalno izobraževati ali postanejo brezposelni, zagotavlja, da bodo prejeli ponudbo za zaposlitev, izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. Od leta 2014 ponudbo vsako leto sprejme več kot 3,5 milijona mladih, ki so se prijavili v program. V skladu z novim priporočilom program jamstvo za mlade zdaj zajema širšo ciljno skupino mladih med 15. in 29. letom starosti. Vključuje tudi bolj prilagojen pristop, tako da mladim, zlasti ranljivim posameznikom, zagotavlja podporo, ki je bolj prilagojena njihovim individualnim potrebam ter zelenemu in digitalnemu prehodu gospodarstev. Najpomembnejša prednostna naloga je mladim zagotoviti ustrezna digitalna znanja in spretnosti.

Komisija je z instrumentom NextGenerationEU in prihodnjim proračunom EU že predlagala pomembne možnosti financiranja EU za naslednjo generacijo in zaposlovanje mladih, zdaj pa morajo države članice dati prednost tem naložbam. Za podpiranje zaposlovanja mladih bi bilo treba porabiti vsaj 22 milijard evrov.

Podpora zaposlovanju mladih – most do delovnih mest za naslednjo generacijo

Podpora zaposlovanju mladih – most do delovnih mest za naslednjo generacijo

Zaščita malih in srednjih podjetij

Komisija je 6. aprila napovedala, da bo financiranje, ocenjeno na 8 milijard evrov, na voljo aprila, da se zagotovi takojšnja finančna pomoč za mala in srednja podjetja po vsej EU. Komisija je sprostila 1 milijardo evrov iz Evropskega sklada za strateške naložbe, ki jo bo Evropski investicijski sklad uporabljal kot jamstvo pri spodbujanju lokalnih bank in drugih posojilodajalcev, naj zagotovijo likvidnost vsaj 100 tisoč evropskim malim in srednjim podjetjem.

30. septembra je skupina EIB, ki jo sestavljata Evropski investicijski sklad in Evropska investicijska banka, skupaj s Commerzbank odobrila novo ugodno posojilno shemo, ki zagotavlja pomoč v višini do 500 milijonov evrov za nemška mala in srednje velika podjetja. Financiranje je namenjeno blažitvi posledic krize za mala podjetja ter bo manjšim podjetjem in podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo omogočilo, da nadaljujejo svoje dejavnosti. Shemo podpira Evropski sklad za strateške naložbe, osrednji steber naložbenega načrta za Evropo, v katerem sta skupina EIB in Evropska komisija strateški partnerici za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Evropski investicijski sklad in Raiffeisenbank sta 6. oktobra podpisala sporazum o jamstvu v višini 10 milijonov evrov za podporo malim in srednje velikim zasebnim in javnim podjetjem v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v Bolgariji. Sporazum zagotavlja posojila pod boljšimi pogoji za mala in srednje velika podjetja, ki jih je prizadela pandemija koronavirusa. Pomoč je namenjena ohranjanju delovnih mest. Poleg tega je bila 14. oktobra na podlagi jamstva v višini 6 milijonov evrov iz evropskega investicijskega sklada namenjena finančna pomoč za mala in srednje velika podjetja v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih v Estoniji, Latviji, Litvi in na Finskem. Jamstvo, ki je prvi ukrep jamstvene sheme v kulturnem in ustvarjalnem sektorju v teh državah, je bilo odobreno estonskemu posojilodajalcu Finora Capital, popolnoma digitalnemu podjetju za alternativno financiranje. Shema omogoča dostop do bolj cenovno ugodnih posojil in omogoča podjetju Finora Capital, da razvije nov produkt, ki izpolnjuje posebne potrebe malih in srednje velikih podjetij v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, da razvije kompetence pri financiranju kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter se razširi na nove trge.

Sporazuma temeljita na jamstvenem instrumentu za kulturne in ustvarjalne sektorje, podpira ju tudi Evropski sklad za strateške naložbe.

Skupina Evropske investicijske banke je 19. oktobra italijanskemu podjetju Alba Leasing odobrila 490 milijonov evrov za financiranje listinjenja, s čimer bo sprostila 1 milijardo evrov novih finančnih sredstev za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo v Italiji. Ta ukrep bo omogočil financiranje v višini do 100 % novih naložb in projektov v vseh gospodarskih panogah, še posebej na področju okoljskih naložb. Podporo za naložbene projekte bo prejelo približno 8 tisoč malih in srednjih italijanskih podjetij, da bi jim omogočili okrevanje po gospodarski krizi zaradi pandemije in podprli njihov zeleni prehod.

Skupina Evropske investicijske banke in španska banka Banco Santander sta se 20. oktobra dogovorili za dodatno financiranje pod ugodnimi pogoji za španska mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki jih je prizadela koronavirusna kriza. Ob podpori Evropskega sklada za strateške naložbe, ki je glavni steber naložbenega načrta za Evropo, so za gospodarsko okrevanje španskih podjetij namenili več kot 900 milijonov evrov. Finančna sredstva bodo namenjena zlasti naložbam v inovacije, digitalizacijo ter blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.

Preživetje malih in srednjih podjetij, ki jih koronavirus gospodarsko močno prizadel, je bistvenega pomena za nacionalna gospodarstva po vsej EU. Podpora je del celovitega svežnja, ki sta ga skupaj pripravila Komisija in skupina Evropske investicijske banke.

Iskanje podpore za vaše podjetje

Gospodarski učinek koronavirusa na sektorje in podjetja je različen, in sicer je odvisen od številnih dejavnikov, vključno z izpostavljenostjo Kitajski kot viru vmesnih surovin, možnostjo izbire alternativnih dobaviteljev in obstojem zalog ali zanašanjem na postopke proizvodnje ob pravem času. 

Evropska komisija je v tesnem stiku z nacionalnimi organi, predstavniki sektorjev in drugimi deležniki, da bi spremljala in ocenila učinek na evropsko industrijo in trgovino. Komisija pomaga, kjer lahko, da bi podprla različne industrijske sektorje, zlasti tiste, ki so pomembni za proizvodnjo, preskrbo s hrano in turizem.

Sredstva EU so na voljo vsem vrstam podjetij – malim in srednjim ter tudi večjim podjetjem. Na razpolago je več oblik financiranja: poslovna posojila, mikrofinanciranje, jamstva, tvegani kapital. EU vsako leto podpre več kot 200 000 podjetij. Komisija lahko pomaga poiskati finančne institucije, ki zagotavljajo finančno podporo. 

Bančni sveženj za podporo gospodinjstvom in podjetjem

Evropska komisija je 28. aprila sprejela bančni sveženj, da bi pomagala olajšati bančno kreditiranje gospodinjstev in podjetij po vsej EU. Namen tega svežnja je zagotoviti, da bodo banke lahko še naprej posojale denar za pomoč gospodarstvu ter pomagale znatno ublažiti posledice za državljane in podjetja. Komisija s polnim izkoriščanjem prožnosti bančnih predpisov EU in ciljno usmerjenimi zakonodajnimi spremembami bankam omogoča, da še naprej zagotavljajo likvidnost tistim, ki jo potrebujejo. Komisija sodeluje z evropskim finančnim sektorjem in proučuje, kako bi lahko razvija dobre prakse ter dodatno pomagala državljanom in podjetjem. Bančni sveženj vključuje razlagalno sporočilo o računovodskih in bonitetnih okvirih EU ter ciljno usmerjene spremembe bančnih predpisov v EU, ki zagotavljajo hitre rešitve.

Dobre prakse za zagotavljanje pomoči potrošnikom in podjetjem

Komisija je 14. julija izrazila zadovoljstvo ob objavi seznama dobrih praks, ki je plod dogovora med evropskim finančnim sektorjem ter potrošniškimi in podjetniškimi organizacijami. Seznam naj bi zagotovil pomoč potrošnikom in podjetjem ter pripomogel k nadaljnjemu blaženju posledic pandemije koronavirusa. Konkretno določa, kako lahko različni udeleženci na trgu med krizo podpirajo ljudi in podjetja. Opisane dobre prakse zajemajo vidike, kot so ukrepi za odlog plačil, omogočanje varnejšega brezgotovinskega plačevanja in odobritev hitrih posojil po poštenih obrestnih merah za pomoč tistim v finančnih težavah.

Evropski semester

Evropska komisija je predstavila jesenski sveženj ekonomskih politik, vključno z mnenji o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2021, ki upoštevajo trenutno zdravstveno krizo. To je drugi korak v ciklu evropskega semestra 2021, ki se je začel septembra z objavo letne strategije za trajnostno rast.

Mnenja o osnutkih proračunskih načrtov za leto 2021 upoštevajo visoko stopnjo negotovosti in resen upad gospodarske aktivnosti, ki so posledica izbruha koronavirusa. Komisija v mnenjih zlasti obravnava, ali so načrtovani podporni proračunski ukrepi za leto 2021 začasni in, če niso, ali se načrtujejo izravnalni ukrepi.

Splomladi države članice prejmejo priporočila Komisije za dva različna časovna obdobja: kratkoročno za ublažitev hudih negativnih socialno-ekonomskih posledic pandemije ter kratko- do srednjeročno za doseganje trajnostne in vključujoče rasti, ki bo olajšala zeleni prehod in digitalno preobrazbo. Spodbujanje trajnostne konkurenčnosti za izgradnjo gospodarstva, ki bo v korist ljudi in planeta, je še naprej izjemno pomembno zaradi izbruha koronavirusa.

  • Icon of a virus

    Ublažitev neposrednih zdravstvenih in socialno-ekonomskih posledic pandemije koronavirusa

  •  

    Icon of a euro sign and a stack of coins

    Ponovna vzpostavitev rasti ob podpiranju prehoda na zeleno in digitalno preobrazbo na enotnem trgu 

Usklajen evropski gospodarski odziv je ključen za ponovni zagon gospodarske aktivnosti, omejitev škode za gospodarstvo in družbo ter zmanjšanje razlik in neravnotežij. Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik in politik zaposlovanja je zato ključni element strategije za oživitev.

Evropski semester 2021

Gospodarske napovedi

Koronavirusna kriza pomeni zelo velik šok za svetovno gospodarstvo in gospodarstvo EU z zelo resnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami.

Jesenska gospodarska napoved Komisije 2020

Evropska komisija je 5. novembra objavila jesensko gospodarsko napoved 2020. Glede na jesensko gospodarsko napoved naj bi se gospodarstvo evrskega območja v letu 2020 skrčilo za 7,8 %, nato pa v letu 2021 zraslo za 4,2 % in v letu 2022 za 3 %. Napoved predvideva, da se bo gospodarstvo EU v letu 2020 skrčilo za 7,4 %, nato pa okrevalo ter doseglo 4,1-odstotno rast v letu 2021 in 3-odstotno rast v letu 2022.

V primerjavi s poletno gospodarsko napovedjo 2020 so projekcije rasti za evrsko območje in EU nekoliko višje za leto 2020 in nižje za leto 2021. BDP tako v evrskem območju kot v EU v letu 2022 po pričakovanjih ne bo ponovno dosegel ravni, kakršna je bila pred pandemijo.

Gospodarski učinki pandemije se po EU zelo razlikujejo, kar velja tudi za obete glede okrevanja. Oboje je odvisno od širjenja virusa, strogosti javnozdravstvenih ukrepov, sprejetih za njegovo zajezitev, sektorske sestave nacionalnih gospodarstev in moči odzivov nacionalnih politik.

Izgube delovnih mest in povečanje brezposelnosti številnim Evropejcem in Evropejkam močno otežujejo možnosti preživljanja. Napoved kaže, da naj bi se stopnja brezposelnosti v evrskem območju zvišala s 7,5 % v letu 2019 na 8,3 % v letu 2020 in 9,4 % v letu 2021, nato pa naj bi se v letu 2022 znižala na 8,9 %. Stopnja brezposelnosti v EU naj bi se po napovedi zvišala s 6,7 % v letu 2019 na 7,7 % v letu 2020 in 8,6 % v letu 2021, nato pa naj bi se v letu 2022 znižala na 8,0 %.

Two maps showing the drop in GDP per country in the EU

Poletna gospodarska napoved 2020

Zagotavljanje nujne preskrbe s hrano

Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim

Medtem ko Evropa sprejema ukrepe za upočasnitev širjenja koronavirusa, je bolj kot kdaj prej pomembna podpora tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) zagotavlja pomoč, vključno z živili, oblačili in drugimi bistvenimi predmeti za osebno uporabo, npr. čevlje, milo in šampon, tistim, ki so najbolj prikrajšani za pomoč. Dostava pomoči v hrani in osnovne materialne pomoči bo omogočena z uporabo elektronskih bonov, s čimer bo tveganje za okužbe s koronavirusa manjše. Materialno pomoč morajo spremljati ukrepi za socialno vključevanje, kot sta usmerjanje in podpora ljudem pri premagovanju revščine. Za obdobje 2014–2020 za FEAD namenjenih 3,8 milijarde evrov.

Podpora kmetijskemu sektorju

Boj proti koronavirusu zadeva vse dele evropskega gospodarstva. Eden od sektorjev, v katerem ne smemo dopustiti kakršne koli motnje, je živilski sektor. V teh težkih časih podpiramo naše kmete,“ je dejala predsednica von der Leyen.

Kmetijski sektor je tudi ob izbruhu koronavirusa izkazal odpornost ter Evropejcem in Evropejkam še naprej zagotavlja visokokakovostno in varno hrano. Za zagotovitev nadaljnje proizvodnje zdravih in varnih evropskih živil je Komisija predlagala vrsto konkretnih ukrepov za zagotovitev, da lahko kmetje in drugi upravičenci prejmejo podporo, ki jo potrebujejo.

Komisija je 4. maja sprejela in objavila najnovejši sveženj izrednih ukrepov, ki je bil napovedan 22. aprila, da bi dodatno podprla kmetijske in živilske sektorje, ki jih je kriza zaradi koronavirusa najbolj prizadela. Ti izredni ukrepi vključujejo pomoč za zasebno skladiščenje v sektorjih mleka in mesa, začasna dovoljenja za gospodarske subjekte, da sami organizirajo tržne ukrepe v zelo prizadetih sektorjih, prožnost pri izvajanju programov za podporo trgom in začasno odstopanje od pravil EU o konkurenci v sektorjih mleka, cvetja in krompirja.https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/[europa_tokens:europa...

Poleg tega je Komisija predlagala, da se državam članicam omogoči, da uporabijo sredstva za razvoj podeželja kot nadomestilo kmetom in malim kmetijsko-živilskim podjetjem, in sicer v višini do 5 000 evrov na kmeta oziroma 50 000 evrov na malo podjetje. Cilj tega predloga, ki ga morata odobriti Parlament in Svet, je zagotoviti takojšnjo pomoč tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela. To je dodatek k najvišjemu znesku, ki ga lahko nacionalni organi uporabijo za podporo kmetom brez predhodne odobritve Komisije v kmetijskem sektorju, in predhodno sprejeti povišani zgornji meji za državno pomoč.

Evropska komisija je 17. marca podaljšala rok za vloge za podporo v okviru skupne kmetijske politike do 15. junija 2020, s čimer je kmetom omogočila večjo prožnost. Drugi ukrepi vključujejo odobritev daljših rokov za predložitev vlog za podporo in za njihovo obravnavo, povišanje predplačil za neposredna plačila in plačila za razvoj podeželja ter zagotavljanje dodatne prožnosti pri pregledih na kraju samem, da se čim bolj zmanjšata potreba po fizičnem stiku in upravno breme.

V skladu z novo sprejetim začasnim okvirom za državno pomoč lahko kmetje zdaj prejmejo pomoč v višini največ 100 000 evrov na kmetijo, podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo in trženjem hrane, pa pomoč v višini največ 800 000 evrov. V nekaterih primerih je mogoča dodatna podpora v višini do 25 000 evrov. V skladu z začasnim okvirom tako skupni znesek nacionalne podpore, ki se lahko dodeli posamezni kmetiji, znaša do 120 000 evrov (oziroma 125 000 evrov).

Komisija spodbuja države članice, naj čim bolj izkoristijo sredstva, ki so še na voljo v okviru njihovih programov razvoja podeželja, za financiranje ukrepov, ki so pomembni za ublažitev trenutne krize in okrevanje po njej.

Nujen odziv za podporo kmetijskemu in živilskemu sektorju

Podpora kmetom in podeželskim območjem

Komisija je 30. junija objavila dodatne razpise za zbiranje predlogov v podporo dejavnostim za promocijo agroživilskih proizvajalcev, ki jih je trenutna kriza najbolj prizadela. Dodatnih 10 milijonov evrov bo namenjenih spodbujanju prodaje (v sektorjih sadja, zelenjave, vina, živih rastlin, mlečnih izdelkov in krompirja). Polovica sredstev bo namenjena dejavnostim za promocijo, ki jih skupaj izvajajo organizacije proizvajalcev iz več držav članic EU, druga polovica pa nacionalnim dejavnostim. Ti razpisi za zbiranje predlogov dopolnjujejo druge izredne ukrepe, ki so bili predhodno sprejeti v podporo določenim agroživilskim sektorjem.https://ec.europa.eu/research/participants/data/ref/other_eu_prog/agripr...

Promocija kmetijskih proizvodov EU

Podpora vinskemu sektorju ter sektorju sadja in zelenjave

Evropska komisija je 6. julija sprejela dodaten sveženj izrednih ukrepov v podporo vinskemu sektorju, ki je eden od najbolj prizadetih agroživilskih sektorjev, in za ublažitev posledic koronavirusne krize. Novi ukrepi vključujejo omogočanje samoorganizacije udeležencev na trgu (načrtovanje skupnih promocijskih dejavnosti, organizacija skladiščenja, kolektivno načrtovanje proizvodnje itd.) za do 6 mesecev, višja predplačila (kritje do 100 % stroškov destilacije in skladiščenja) ter večji prispevek EU za nacionalne programe podpore za vino (prispevek za vse ukrepe nacionalnih programov podpore se bo povečal za 10 % na 70 %).

Poleg navedenih ukrepov za vinski sektor bo tudi sektor sadja in zelenjave upravičen do višjega prispevka EU (ki se bo povečal s 50 % na 70 %) za programe, ki jih upravljajo organizacije proizvajalcev. To bo organizacijam proizvajalcev omogočilo dodatno prožnost pri izvajanju programov.

Podpora kmetijskemu in živilskemu sektorju

Vino v EU

Sadje in zelenjava

Podpora ribiški industriji

Ribištvo in akvakultura sta med panogami, ki jih je kriza najbolj neposredno prizadela. Povpraševanje po morskih sadežih je nenadno upadlo, saj trgovine na drobno, restavracije, menze in drugi veliki kupci zmanjšujejo svoje poslovanje ali pa se začasno zapirajo.

Komisija je sprejela nujne ukrepe za ublažitev teh razmer, ki ogrožajo preživetje na tisoče državljanov, zlasti v obalnih regijah EU, in za stabilno oskrbo državljanov EU z zdravo morsko hrano. Ribiški sektor in sektor akvakulture sta upravičena do podpore na podlagi novega začasnega okvira za državno pomoč, naložbene pobude v odziv na koronavirus in v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo.

Komisija je aprila 2020 sprejela uredbo za izredne spremembe in ukrepe glede prožnosti v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. Ti ukrepi bodo podprli ribištvo, ribogojce in organizacije proizvajalcev med začasnim prenehanjem dejavnosti ter zagotovili prožnejše prerazporejanje finančnih sredstev in poenostavljen postopek za spremembe operativnih programov.

Sektor ribištva in akvakulture

Zaščita kritičnih evropskih sredstev in tehnologije

„Zagotoviti moramo varnost in zaščititi svojo ekonomsko suverenost, kot v vsaki krizi, ko se naša industrijska sredstva in sredstva naših podjetij znajdejo pod pritiskom,“ je dejala predsednica Komisije Ursula von der Leyen.

Komisija je 26. marca izdala smernice za države članice o neposrednih tujih naložbah. V smernicah so države članice pozvane, naj v času krize v celoti uporabljajo svoje mehanizme za pregled naložb, da bi obravnavale primere, v katerih bi prevzem evropskih podjetij s strani vlagateljev iz držav zunaj EU povzročil tveganje za varnost in javni red EU.

Smernice države članice spodbujajo k pregledovanju neposrednih naložb iz držav, ki niso članice EU, na določenih področjih, kot so medicinske raziskave, biotehnologija in infrastrukture, saj so ta področja bistvena za varnost in javni red EU.

EU je marca 2019 sprejela uredbo o pregledu neposrednih tujih naložb. Trenutno so nacionalni mehanizmi za pregled neposrednih tujih naložb vzpostavljeni v 14 državah članicah.

Sporočilo predsednice Ursule von der Leyen o smernicah za zaščito kritičnih evropskih sredstev in tehnologije v sedanji krizi

Prožnost v skladu s fiskalnimi pravili EU

Evropska komisija je v okviru svoje strategije za hiter in usklajen odziv na izbruh koronavirusa prvič doslej uporabila splošno odstopno klavzulo Pakta za stabilnost in rast. To nacionalnim vladam omogoča, da bolje podprejo nacionalna gospodarstva, saj so se proračunska pravila močno sprostila.

„Dejala sem, da bomo storili vse, kar je mogoče, da bi podprli Evropejce in Evropejke ter evropsko gospodarstvo. To smo storili,“ je dejala predsednica Ursula von der Leyen.

Sporočilo predsednice Ursule von der Leyen o nadaljnjih ukrepih za podporo gospodarstvu

Po potrditvi v Svetu bo splošna odstopna klavzula državam članicam omogočala sprejetje ukrepov za učinkovito obvladovanje krize, pri čemer bodo lahko odstopale od proračunskih zahtev, ki se običajno uporabljajo v okviru evropskega fiskalnega okvira. 

Ta ukrep je pomemben nadaljnji korak pri izpolnjevanju zaveze Komisije, da bo uporabila vse razpoložljive instrumente ekonomske politike za podporo državam članicam pri zaščiti njihovih državljanov in državljank ter blaženju izredno negativnih socialno-ekonomskih posledic pandemije.

Pripravljena je sprejeti nadaljnje ukrepe glede na razvoj dogodkov.

 

Ukrepi državne pomoči

Evropska komisija je za nadaljnje blaženje ekonomskih šokov in reševanje podjetij sprejela najbolj prilagodljiva pravila o državni pomoči do zdaj, s čimer je državam članicam omogočila, da zagotovijo neposredno podporo hudo prizadetim podjetjem in malim podjetjem, ki bi se brez podpore lahko zaprla. Začasni okvir za državno pomoč, sprejet 19. marca, določa pet vrst pomoči:

  1. neposredna nepovratna sredstva (ali davčne olajšave) v višini do 800 000 evrov na podjetje,
  2. subvencionirana državna jamstva za bančna posojila,
  3. javna in zasebna posojila s subvencioniranimi obrestnimi merami,
  4. obstoječe posojilne zmogljivosti bank, ki se uporabijo kot sredstvo za podporo podjetjem, zlasti malim in srednjim; ta pomoč je neposredna pomoč strankam bank, ne pa bankam samim,
  5. dodatna prožnost, da bi lahko država po potrebi zagotovila kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov.

Namen teh ukrepov je zagotoviti, da bodo podjetja lahko ohranila poslovanje ali začasno zamrznila svoje dejavnosti, ne da bi to vplivalo na dolgoročne možnosti za rast.

Začasni okvir je bil prvič spremenjen  3. aprila 2020. S spremembo so se povečale možnosti za javno podporo raziskavam, preskušanju in proizvodnji izdelkov, pomembnih za boj proti izbruhu koronavirusa, zaščiti delovnih mest ter nadaljnji pomoči gospodarstvu. Ponovno je bil spremenjen 8. maja,, da bi omogočili ukrepe v obliki dokapitalizacije in podrejenega dolga, ter 29. junija 2020, da bi nadalje podprli mikro, mala in srednje velika podjetja ter spodbudili zasebne naložbe.

Novi okvir ne nadomešča številnih drugih možnosti, ki so državam članicam že na voljo v skladu s pravili o državni pomoči, ampak jih dopolnjuje. Te možnosti so določene v sporočilu o usklajenem gospodarskem odzivu na izbruh koronavirusa z dne 13. marca 2020.

Komisija je 13. oktobra sklenila podaljšati in razširiti obseg začasnega okvira državne pomoči, sprejetega 19. marca 2020, za podporo gospodarstvu v okviru izbruha koronavirusa. Vsi oddelki začasnega okvira so bili podaljšani za šest mesecev, in sicer do 30. junija 2021, oddelek, ki omogoča podporo podjetjem pri dokapitalizaciji (prestrukturiranje dolga in kapitala), pa je podaljšan za tri mesece, tj. do 30. septembra 2021.

Cilj je državam članicam omogočiti, da podprejo podjetja v času krize zaradi koronavirusa, zlasti kadar se potreba ali zmožnost uporabe začasnega okvira še ni v celoti uresničila, hkrati pa zaščititi enake konkurenčne pogoje.

S spremembo je bil tudi uveden nov ukrep, ki državam članicam omogoča, da podprejo podjetja, ki se v upravičenem obdobju soočajo z zmanjšanjem prometa zaradi izbruha koronavirusa za najmanj 30 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019. Podpora bo prispevala k fiksnim stroškom upravičencev, ki jih ta ne morejo kriti s svojimi prihodki, do najvišjega zneska 3 milijone evrov na podjetje. Podpora tem podjetjem z začasnim prispevanjem k delu njihovih stroškov je namenjena preprečevanju poslabšanja njihovega kapitala, ohranjanju njihove poslovne dejavnosti in zagotavljanju močne platforme za okrevanje. To omogoča bolj usmerjeno pomoč podjetjem, ki jo dokazano potrebujejo.

Komisija je prilagodila tudi pogoje za ukrepe dokapitalizacije na podlagi začasnega okvira, zlasti za izstop države iz dokapitalizacije podjetij, v katerih je imela delež pred dokapitalizacijo. Sprememba državi omogoča, da se z neodvisnim vrednotenjem umakne iz lastniškega kapitala takih podjetij, hkrati pa ponovno vzpostavi svoj prejšnji lastniški delež in ohrani zaščitne ukrepe za ohranitev učinkovite konkurence na enotnem trgu.

Ob prehodu Evrope s kriznega upravljanja na okrevanje gospodarstva bo nadzor državne pomoči spremljal in spodbujal tudi izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost. V tem okviru bo Komisija:

  • sodelovala z državami članicami, da bi zagotovila skladnost naložbenih projektov, ki jih podpira mehanizem za okrevanje in odpornost, s pravili državne pomoči. Nekatere infrastrukturne naložbe ter neposredna podpora državljanom dejansko sploh ne spadajo na področje uporabe pravil o državni pomoči, številnih ukrepov pa ni treba priglasiti, saj spadajo med skupinske izjeme;
  • državam članicam zagotovila smernice v zvezi z vodilnimi naložbenimi projekti, med drugim tudi prek predlog;
  • nadaljevala pregled ključnih pravil o državni pomoči do konca leta 2021, da bi se upošteval zeleni in digitalni prehod.

Komisija v okviru urgentnih postopkov potrjuje primere državne dni vse dni v tednu. Dodatne informacije so na voljo na spletnih straneh Komisije o državni pomoči: državna pomoč v zvezi s koronavirusom.

Podaljšanje za eno leto (do leta 2021):

smernice o regionalni državni pomoči za obdobje 2014–2020

smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja

smernice o državni pomoči za varstvo okolja in energijo

– sporočilo o izvajanju pomembnih projektov skupnega evropskega interesa

– sporočilo o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov

Podaljšanje za tri leta (do leta 2023):

– uredba o splošnih skupinskih izjemah

uredba de minimis (majhni zneski)

smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah

Pregled odobrenih primerov na podlagi začasnega okvira

Podpora javnemu trgu kratkoročnih izvoznih kreditov

Ker se podjetja soočajo s hudim pomanjkanjem likvidnosti, pogoji trgovanja pa so vedno bolj izpostavljeni finančnim tveganjem, se zasebni zavarovatelji umikajo s trga kratkoročnih izvoznih kreditov. Posledično ni več mogoče zagotoviti zadostnega kritja vseh ekonomsko upravičenih tveganj za izvoz v vse države po svetu, vključno z vsemi državami članicami. Evropska komisija se je zato 27. marca odločila, da bo s seznama držav „s tržnimi tveganji“ iz sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov začasno odstranila vse države. Tako bo kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov s strani javnih zavarovateljev v luči trenutne krize postalo širše dostopno. S to spremembo se nadalje razširja prožnost državnih zavarovateljev v zvezi z zagotavljanjem zavarovanja kratkoročnih izvoznih kreditov, ki je bila uvedena z začasnim okvirom Komisije za državno pomoč.

Evropska komisija se je 13. oktobra odločila, da bo v okviru sporočila o kratkoročnem zavarovanju izvoznih kreditov do 30. junija 2021 podaljšala začasno odstranitev vseh držav s seznama držav s „tržnimi tveganji“.

Naložbena pobuda v odziv na koronavirus

Naložbena pobuda v odziv na koronavirus (CRII) in naložbena pobuda v odziv na koronavirus plus (CRII+) omogočata državam članicam, da sredstva kohezijske politike uporabijo za podporo najbolj izpostavljenim sektorjem, kot so zdravstveno varstvo, mala podjetja in trgi dela. Pobuda združuje mobilizacijo neposredne finančne podpore za najnujnejše potrebe iz strukturnih skladov z največjo možno prožno uporabo sredstev. Evropska komisija z naložbenima pobudama v odziv na koronavirus ponuja hitro in enostavno pomoč v času, ko jo Evropejci najbolj potrebujejo. Regije imajo tudi korist od začasnega povečanja sofinanciranja EU do 100 %.

Komisija je 12. oktobra objavila prve začasne rezultate naložbene pobude v odziv na koronavirus in naložbene pobude v odziv na koronavirus plus:

13 Billion figure icon for CRII EU je od začetka krize mobilizirala več kot 13 milijard evrov naložb za odpravljanje posledic pandemije koronavirusa.
8.4 billion figure icon

8,4 milijarde evrov je bilo mobiliziranih z izdajanjem nepovratnih sredstev, posojil in vrste prilagojenih finančnih instrumentov za podporo gospodarstvu ter zlasti malim in srednjim podjetjem.

4.1 billion figure icon

4,1 milijarde evrov je bilo prerazporejenih v zdravstveno varstvo za nakup ključnih naprav in osebne zaščitne opreme za reševanje življenj. 3,8 milijarde evrov je bilo namenjenih v zdravstveno varstvo za nakup ključnih naprav in osebne zaščitne opreme za reševanje življenj državljanov EU.

1.4 billion figure icon

Prek Evropskega socialnega sklada je bilo namenjenih približno 1,4 milijarde evrov za ohranjanje delovnih mest.

Evropska komisija je vzpostavila naložbeno pobudo v odziv na koronavirus, da bi državam članicam pomagala financirati njihove ukrepe v odziv na koronavirus. Pobuda združuje mobilizacijo neposredne finančne podpore za najnujnejše potrebe iz strukturnih skladov z največjo možno prožno uporabo sredstev. Več

Evropska komisija z naložbeno pobudo v odziv na koronavirus ponuja hitro in enostavno pomoč v času, ko jo Evropejci najbolj potrebujejo.

Naložbena pobuda v odziv na koronavirus po državah

1. Takojšnja podpora za najnujnejše potrebe

Finančna sredstva se lahko uporabijo za:

  • nakup medicinske opreme
  • plačilo zdravnikom in zdravstvenim delavcem
  • podporo brezposelnim
  • ohranjanje zaposlitve
  • podporo malim podjetjem

V okviru naložbene pobude v odziv na koronavirus lahko najbolj prizadete države članice prejmejo do 800 milijonov evrov iz Solidarnostnega sklada EU.

Da bi zagotovila čim večjo preglednost in odgovornost, je Komisija danes vzpostavila namensko spletno stran v okviru odprte podatkovne platforme o koheziji, da bi pokazala, kako kohezijska politika EU podpira države članice pri premagovanju koronavirusne krize..

2. Največja možna prožnost pri uporabi sredstev EU

2. aprila 2020 je Evropska komisija naredila odločen naslednji korak, da bi zagotovila izjemno dodatno prožnost za države članice pri uporabi nenamenskih sredstev v skupnem znesku 54 milijard evrov za leto 2020 za obvladovanje pandemije koronavirusa.

  • Države članice lahko izjemoma zahtevajo 100-odstotno sofinanciranje EU za svoje programe kohezijske politike.
  • Enostavnejši prenos virov med skladi in med kategorijami regij.
  • Polna prožnost pri preusmeritvi virov na območja, ki jih je sedanja kriza najbolj prizadela.
  • Poenostavitev postopkov, povezanih z izvajanjem in revizijo programov.

Evropska komisija predlaga nadaljnjo krepitev prožnosti pravil, ki urejajo sredstva za podporo najbolj ogroženim (FEAD), ribičem in sektorju morske hrane ter kmetom.

Informativni pregled – Kohezijska politika

Nujna pomoč

Instrument za nujno pomoč zagotavlja podporo državam članicam pri njihovih prizadevanjih za odpravo koronavirusne pandemije. Zagotavlja širok nabor orodij EU za odzivanje na potrebe, ki jih je najbolje reševati strateško in usklajeno na evropski ravni. Instrument, ki je finančni del skupnega evropskega načrta za odpravo zajezitvenih ukrepov za COVID-19, pomaga blažiti neposredne posledice pandemije in predvideti potrebe, povezane z izhodom iz krize in okrevanjem.

Instrument za nujno pomoč temelji na načelu solidarnosti ter združuje napore in vire za hitro obravnavo skupnih strateških potreb. Gre za dopolnilni instrument, ki dopolnjuje prizadevanja v okviru rescEU in sporazuma o skupnem javnem naročanju ali drugih pobud na nacionalni ravni ali ravni EU.

Zdravstvena podpora EU

Strateško financiranje za povečanje svetovne pripravljenosti

Evropska komisija zagotavlja strateško financiranje za pobude in operacije, namenjene blaženju ekonomskih posledic koronavirusa in reševanju življenj po vsem svetu.

Komisija je mobilizirala več kot 400 milijonov evrov za krepitev globalne pripravljenosti, preprečevanje in zajezitev širjenja virusa v Evropi in zunaj nje. Z deležem tega prispevka bo EU podprla Svetovno zdravstveno organizacijo, zlasti načrt globalne pripravljenosti in odziva.

Odločni ukrepi Evropske centralne banke in Evropske investicijske banke

Svet Evropske centralne banke je 18. marca napovedal nov izredni program nakupa vrednostnih papirjev ob pandemiji v skupnem obsegu 750 milijard evrov do konca leta, in sicer poleg 120 milijard evrov, ki jih je napovedal 12. marca. To skupaj znaša 7,3 % BDP evrskega območja. Program je začasen in je namenjen blažitvi izrednih razmer, s katerimi se srečuje naša monetarna unija, veljal pa bo do konca faze krize.

Skupina Evropske investicijske banke je 16. marca predlagala načrt za mobilizacijo financiranja v višini do 40 milijard evrov. Načrt bo namenjen premostitvenim posojilom, odlogu odplačevanja posojil in drugim ukrepom za ublažitev omejitev likvidnosti in obratnih sredstev za MSP ter za podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Skupina Evropske investicijske banke, vključno z Evropskim investicijskim skladom, ki je specializirana za podporo malim in srednjim podjetjem, bo delovala prek finančnih posrednikov v državah članicah in v partnerstvu z nacionalnimi spodbujevalnimi bankami. Predlagani finančni sveženj je sestavljen iz:

  • namenskih jamstvenih shem za banke, ki temeljijo na obstoječih programih za takojšnjo uporabo, s katerimi se bo mobiliziralo do 20 milijard evrov finančnih sredstev;
  • namenskih bančnih kreditnih linij za zagotovitev dodatne podpore za obratna sredstva za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo v višini 10 milijard evrov;
  • namenskih programov nakupa vrednostnih papirjev s premoženjskim kritjem, ki bankam omogočajo prenos tveganja na portfelje posojil malih in srednjih podjetij, za mobilizacijo dodatnih 10 milijard evrov podpore.

Makroekonomski obeti

Komisija dejavno spremlja gospodarske razmere v državah članicah in širše ter usklajuje nacionalne gospodarske odzive. Koronavirus je bil opredeljen kot tveganje za evropsko gospodarstvo že v zimski gospodarski napovedi, ki jo je Komisija predstavila 13. februarja 2020..

Dokumenti

COVID-19 - Economic package, 2 April 2020

Commission Autumn 2020 Economic Forecast, 5 November 2020

PrenesiPDF - 2.8 MB
PrenesiPDF - 257.3 KB