Pandemija koronavirusa je terjala na tisoče življenj in hudo obremenila zdravstvene sisteme. Prva prioriteta Komisije je boj proti virusu in ublažitev socialno-ekonomskih posledic pandemije. Hkrati pa moramo začeti načrtovati vnaprej, da bodo države članice lahko postopoma odpravljale svoje zajezitvene ukrepe in vstopile v fazo okrevanja ter oživile našo družbo in gospodarstvo.

Čeprav za postopno, učinkovito in na znanstvenih spoznanjih temelječo odpravo zajezitvenih ukrepov ni pristopa, ki bi ustrezal vsem, je tesno usklajevanje v skupnem evropskem interesu.

Komisija je v odgovor na poziv Evropskega sveta z dne 26. marca v sodelovanju s predsednikom Evropskega sveta predstavila evropski načrt za odpravo ukrepov za zajezitev koronavirusa. Upošteva strokovno znanje Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni, svetovalnega odbora Komisije za koronavirus, izkušnje držav članic in smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Seveda pa vsak tak razmislek temelji na znanstvenem znanju, ki je trenutno na voljo, in bi ga bilo treba ob pojavu nadaljnjih dokazov revidirati.

Komisija je 15. junija predstavila interaktivno spletno platformo Re-open EU, ki vsebuje bistvene informacije za varno ponovno vzpostavitev prostega gibanja in turizma po vsej Evropi. Platforma zagotavlja informacije v realnem času o razmerah na mejah, omejitvah potovanj, javnozdravstvenih in varnostnih ukrepih, denimo socialnem distanciranju ali uporabi mask, ter druge praktične informacije za potnike.

Čas je bistvenega pomena

Postopna ukinitev ukrepov za omejitev izhoda bo neizogibno privedla do povečanja števila novih primerov okužbe s koronavirusom. Potrebno je stalno spremljanje ter pripravljenost na prilagajanje in ponovno uvedbo novih ukrepov. S tem v zvezi je jasna, pravočasna in transparentna komunikacija z državljani bistvenega pomena. Pri ocenjevanju, ali je čas za odpravo ukrepov, bi bilo treba upoštevati tri glavne sklope meril:

  • epidemiološka merila, ki kažejo na trajno zmanjšanje in stabilizacijo števila hospitalizacij in/ali novih primerov v daljšem obdobju
  • zadostne zmogljivosti zdravstvenih sistemov, na primer v smislu ustreznega števila bolniških postelj, farmacevtskih izdelkov in zalog opreme
  • ustrezne zmogljivosti za spremljanje, vključno z obsežnimi zmogljivostmi za testiranje za hitro odkrivanje in osamitev okuženih posameznikov ter zmogljivostmi za spremljanje in sledenje

Evropski pristop, ki temelji na skupnih načelih

Čeprav se razmere med državami članicami močno razlikujejo, je nujno delovati v skladu s skupnim pristopom. Pri postopni odpravi omejitvenih ukrepov bi morala EU in njene države članice upoštevati tri načela:

  • ukrepi bi morali temeljiti na znanstvenih spoznanjih in biti osredotočeni na javno zdravje, pri čemer morajo uravnotežiti družbena in gospodarska sredstva
  • v izogib negativnim učinkom za vse države članice in političnim trenjem bi morali biti usklajeni med državami članicami
  • spoštovanje in solidarnost med državami članicami ostajata bistveni prvini boljšega usklajevanja, komunikacije in blažitve zdravstvenih in socialno-ekonomskih posledic

Spremljevalni ukrepi za postopno odpravljanja omejitev izhoda

Za uspešno odpravo ukrepov za omejitev izhoda je potrebna kombinacija spremljevalnih ukrepov,
ki so pomembni za vse države članice. EU si prizadeva podpreti
vse navedene ukrepe.

  • Zbirati je treba podatke in razviti zanesljiv sistem poročanja. Usklajeno zbiranje in izmenjava podatkov na nacionalni in podnacionalni ravni s strani javnozdravstvenih organov sta bistvenega pomena za boljše upravljanje odprave ukrepov.
  • Vzpostaviti je treba okvir za sledenje stikov in opozarjanje z uporabo mobilnih aplikacij, ki upoštevajo zasebnost podatkov.
  • Zmogljivosti za testiranje je treba razširiti in uskladiti. Hitro in zanesljivo testiranje je ključnega pomena za hitro diagnosticiranje in merjenje pridobljene imunitete prebivalstva. Komisija je predstavila smernice glede testov za koronavirus.
  • Povečati bi bilo treba zmogljivost in odpornost zdravstvenih sistemov. To je še zlasti pomembno pri odzivu na predvideno naraščanje okužb po ukinitvi zajezitvenih ukrepov. V proračunu EU so mobilizirana sredstva za pomoč.
  • Treba bi bilo povečati razpoložljivost medicinske in osebne zaščitne opreme. Komisija podpira države članice s pripravo ter razdeljevanjem zalog in opreme prek rescEU in prek skupnega javnega naročanja.
  • Razviti je treba cepiva, zdravljenja in zdravila ter pospešiti njihovo uvedbo. Razvoj varnih in učinkovitih cepiv je prelomen in pomemben korak na poti do dokončne zajezitve pandemije koronavirusa.

Naslednji koraki

Države članice bi morala pri razmisleku o postopnem ukinjanju zajezitvenih ukrepov voditi naslednja priporočila:

  • Ukrepi bi morali biti postopni. Ukrepi bodo ukinjeni postopoma, pri čemer bi bilo treba med koraki zagotoviti dovolj časa (npr. en mesec), saj je učinke ukrepov mogoče meriti le skozi čas.
  • Splošni ukrepi bi morali postopno postati ciljni. To bi omogočilo postopno vrnitev v normalne razmere, pri tem pa bi še naprej pred virusom ščitili prebivalstvo EU. Na primer:
  1. Najbolj ranljive skupine bi bilo treba ščititi dlje časa.
  2. Diagnosticirane osebe bi morale ostati v karanteni in treba bi jih bilo ustrezno zdraviti, da bi se zmanjšalo tveganje prenosa.
  3. Varne, ciljne alternative bi morale nadomestiti splošne ukrepe prepovedi.
  4. Splošna izredna stanja bi bilo treba postopoma nadomestiti z bolj ciljno usmerjenimi izrednimi vladnimi intervencijami. To bi zagotovilo demokratično odgovornost sprejetih ukrepov in široko podporo prebivalstva.
  • Pri odpravi ukrepov bi bilo treba začeti z ukrepi z lokalnim vplivom, nato pa postopno preiti na ukrepe z večjo geografsko pokritostjo, pri tem pa upoštevati nacionalne posebnosti. To bi omogočilo učinkovit in prilagojen pristop, ukrepi pa bi se lahko v primeru novih okužb ponovno uvedli.
  • Postopen pristop k odpiranju notranjih in zunanjih meja, da se omogoči prosto gibanje kritičnih delavcev in prosti pretok nujnega blaga.
  1. Nadzor na notranjih mejah bi bilo treba odpraviti usklajeno. Z omejitvami potovanj bi bilo treba najprej popustiti na opredeljenih območjih z nizkim tveganjem. Pri tem bi morale tesno sodelovati sosednje države članice.
  2. V drugi fazi bi se ponovno odprle zunanje meje za osebe, ki nimajo stalnega prebivališča v EU, ob upoštevanju širjenja koronavirusa zunaj EU. Omejitve nenujnih potovanj v EU je treba stalno pregledovati.
  • Postopno bi bilo treba uvesti gospodarsko aktivnost, da se navedenim organom in podjetjem omogoči ustrezna in varna prilagoditev na vse večjo aktivnost. Celotno prebivalstvo se ne more vrniti na delovna mesta istočasno, še naprej pa bi bilo treba spoštovati načelo omejevanja socialnih stikov. Spodbujati bi bilo treba delo na daljavo. Na delovnem mestu bi bilo treba upoštevati pravila o zdravju in varnosti pri delu. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je skupaj z Evropsko komisijo objavila smernice za varno vrnitev na delo. V smernicah je obrazloženo, kako pomembni so preudarni ukrepi in ustrezni pogoji na področju varnosti in zdravja pri delu v vseh sektorjih dejavnosti.
  • Postopno bi bilo treba dopustiti zbiranje ljudi. Pri razmisleku o najustreznejšem zaporedju bi se morale države članice osredotočiti na posebnosti različnih kategorij dejavnosti, kot so:
  1. Šole in univerze
  2. Komercialne dejavnosti (prodaja na drobno) z možnim postopnim uvajanjem
  3. Družabne dejavnosti (restavracije, kavarne, športni centri) z možnim postopnim uvajanjem
  4. Množične prireditve
  • Nadaljevati bi bilo treba s prizadevanji za preprečitev širjenja virusa, da se s kampanjami ozaveščanja prebivalstvo spodbudi k ohranjanju dobrih higienskih praks in omejevanja socialnih stikov.
  • Nenehno bi bilo treba spremljati ukrepe in razviti določeno pripravljenost, saj obstaja tveganje ponovnega porasta okužb in vrnitve k strogim zajezitvenim ukrepom. To je še posebej pomembno za zdravstvene sisteme.

Faza okrevanja – oživitev gospodarstva za ljudi

Ob postopni odpravi zajezitvenih ukrepov je treba hkrati strateško načrtovati okrevanje za oživitev gospodarstva in povratek k trajnostni rasti. To vključuje omogočanje dvojnega prehoda na bolj zeleno in digitalno družbo ter upoštevanje vseh spoznanj iz sedanje krize za pripravljenost in odpornost EU. Komisija bo pripravila načrt za okrevanje, ki bo temeljil na prenovljenem predlogu naslednjega dolgoročnega proračuna EU (večletnega finančnega okvira), vključno s posodobljenim delovnim programom Komisije za leto 2020.

 

PrenesiPDF - 2.4 MB

PrenesiPDF - 904.4 KB