Vsebina strani

Pregled

Beseda „hmelj“ zajema naslednje tri skupine proizvodov:

  • hmeljne storžke, sveže ali sušene;
  • zmleti hmelj ali hmelj v peletih;
  • hmeljne ekstrakte.

V Evropski uniji hmelj prideluje približno 2 600 kmetij na 26 500 hektarjih, kar predstavlja 60 % skupne svetovne površine, ki se uporablja za hmeljarstvo.

Hmelj se prideluje v 14 državah članicah EU. V Nemčiji se zanj uporablja približno 17 000 hektarjev. To predstavlja 60 % skupne površine za pridelavo hmelja v EU in približno eno tretjino skupne svetovne površine, namenjene pridelavi hmelja. Druge glavne proizvajalke v EU so Češka, Poljska in Slovenija.

Po vsem svetu, še zlasti pa v Evropi, se pridelovalna površina zmanjšuje. Eden od razlogov za to je vse večji pridelek alfa kisline in njena vse manjša uporaba v pivu. Alfa kislina je sestavina hmelja, ki pivu daje grenak okus in druge arome.

Proizvodnja

EU vsako leto proizvede približno 50 000 ton hmelja, alfa kislina, ki pri tem nastane, pa redno presega 5 000 ton.

Svetovna letna proizvodnja hmelja se giblje med 80 000 in 100 000 tonami, kar pomeni 8 000 do 10 000 ton alfa kisline. Povpraševanje po alfa kislini se ocenjuje na približno 8 000 ton, pri čemer se za hektoliter piva potrebuje povprečno 4,1 g. Vsebnost hmelja je odvisna od vrste piva, zlasti od stopnje grenkosti, ter od sorte hmelja. Zaradi tehnološkega napredka in vse večje priljubljenosti manj grenkega piva med potrošniki je vsebnost hmelja vsako leto manjša (v letu 1995 je vsebnost alfa kisline še vedno znašala 6,3 g na hektoliter). 

Čeprav se svetovna proizvodnja piva povečuje, pri povpraševanju po alfa kislini ni velikega porasta. Ker ponudba trenutno presega povpraševanje, so povprečne cene na pogodbenem in prostem trgu hmelja od leta 2009 precej nizke.

Sorodne informacije

Poročila o pridelku hmelja

PrenesiPDF - 98 KB
PrenesiPDF - 100.7 KB
PrenesiPDF - 99.3 KB

Zunanja trgovina

EU, zlasti Nemčija, je eno od središč svetovnega trga hmelja. V zunanji trgovini je EU tradicionalno veljala za neto izvoznico. V zadnjih letih je presežek znašal približno 20 000 ton ekvivalentov hmeljnih storžkov. Glavni kupec je Rusija, sledijo pa ji Združene države Amerike in Japonska.

Razen ene so vse države članice EU, ki pridelujejo hmelj, podpisnice Mednarodne konvencije pridelovalcev hmelja, katere namen je spodbujati izmenjavo informacij med proizvajalci ter med proizvajalci in drugimi akterji v sektorju (trgovci in pivovarji).

Pravna podlaga

Uredba (EU) št. 1308/2013 o skupni ureditvi trgov določa glavne pravne določbe, ki zajemajo sektor hmelja: certificiranje, skupine proizvajalcev in uvoz.

Sorodne informacije

Zadevna zakonodaja EU o hmelju

Odbori

Za zagotovitev, da Evropska komisija izvaja svojo pristojnost za sprejemanje izvedbenih aktov pod nadzorom držav članic EU, se redno sestajajo različni odbori, ki jih sestavljajo predstavniki vlad držav članic in jim predseduje predstavnik Evropske komisije.

Odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov razpravlja o področjih, kot so razvoj tržnih cen, proizvodnja ter trgovina v EU in tretjih državah.