Pregled

Evropska unija s shemo za upravljanje trga dejavno podpira sektor sadja in zelenjave, in sicer na podlagi štirih širših ciljev:

  • bolj konkurenčen in tržno usmerjen sektor zaradi organizacij proizvajalcev
  • manj s krizami povezanih nihanj prihodkov proizvajalcev
  • povečanje porabe sadja in zelenjave v EU
  • večja uporaba okolju prijaznih metod pridelave in proizvodnje

Shema spodbuja kakovost proizvodov z uveljavljanjem tržnih standardov in podpiranjem operativnih ukrepov.

Organizacije pridelovalcev

Organizacije proizvajalcev so glavni deležniki v shemi za sadje in zelenjavo, zato se pridelovalci spodbujajo, da se jim pridružijo in tako okrepijo svoj položaj na trgu. Shema EU za sadje in zelenjavo finančno podpira organizacije proizvajalcev pri izvajanju operativnih programov.

V nekaterih regijah EU lahko skupina proizvajalcev sadja in zelenjave, ustanovljena na pobudo pridelovalcev, v prehodnem obdobju prejme finančno pomoč, da bi dosegla status organizacije proizvajalcev.

Nacionalni organi morajo po pravilih sheme organizacij proizvajalcev priznati vsako skupino proizvajalcev, ki zaprosi za status organizacije proizvajalcev, če izpolnjuje naslednje zahteve:

  • združevanje poteka prostovoljno
  • prispeva k splošnim ciljem sheme
  • z obsegom in učinkovitostjo storitev, ki jih nudi svojim članom, dokaže svojo koristnost

Nacionalni organi morajo oblikovati nacionalno strategijo za trajnostne operativne programe, da bi določili, kateri ukrepi so upravičeni do podpore. Operativne programe organizacij proizvajalcev morajo odobriti ustrezni nacionalni organi.

Evropska komisija spremlja in ocenjuje programe in nacionalno strategijo na podlagi enotnih kazalnikov uspešnosti. Organizacije proizvajalcev predložijo letna poročila o izvajanju operativnih programov ustreznemu nacionalnemu organu. Zahtevku za pomoč morajo priložiti letno poročilo. Vsaka država mora Evropski komisiji tudi poslati letno poročilo o vseh organizacijah proizvajalcev, skupinah proizvajalcev, operativnih skladih in programih ter o načrtih za priznanje.

Priznana organizacija proizvajalcev lahko za financiranje svojega operativnega programa ustanovi operativni sklad. Sklad se financira s finančnimi prispevki članov (ali same organizacije proizvajalcev) in finančno pomočjo EU. Finančna pomoč EU je praviloma omejena na 50 % vrednosti celotnega operativnega sklada, izjemoma se lahko poveča na 60 %.

Države lahko v regijah, v katerih proizvajalci niso ustanovili večjih organizacij, zagotovijo nacionalna finančna sredstva, ki presegajo sredstva operativnega sklada. V nekaterih primerih lahko EU delno povrne ta sredstva.

Država EU lahko na zahtevo organizacije proizvajalcev določi, da nekatera pravila, ki jih je sprejela ta organizacija proizvajalcev, za omejeno obdobje veljajo tudi za druge proizvajalce, ki ne pripadajo tej organizaciji, v regiji ali regijah, kjer deluje organizacija proizvajalcev.

Prav tako je zaželeno priznanje medpanožnih organizacij, kadar dokažejo, da so dovolj reprezentativne za različne poklicne kategorije sektorja sadja in zelenjave ter da izvajajo praktične ukrepe, ki prispevajo k ciljem sheme.

Sorodne povezave

Organizacije proizvajalcev in medpanožne organizacije

Preprečevanje krize

Da bi zmanjšala s krizami povezana nihanja prihodkov proizvajalcev, EU zagotavlja finančno podporo za ukrepe preprečevanja in obvladovanja kriz, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev v okviru svojih operativnih programov.

Finančna podpora je na voljo za naslednje vrste ukrepov.

1. Umik s trga

Za pridobitev finančnih sredstev za umik proizvodov s trga (ki se ne dajejo v prodajo) veljajo stroga pravila.

Najvišji zneski podpore za umik s trga za 16 glavnih proizvodov, vključno s prispevki EU in organizacij proizvajalcev, so opredeljeni v Prilogi IV k Uredbi EU 891/2017.

Če se katera koli država odloči, da bo dovolila umik drugih proizvodov, mora zanje določiti najvišje zneske podpore. Umiki s trga ne smejo presegati 5 % obsega tržne proizvodnje posameznega proizvoda, ki ga trži organizacija proizvajalcev (količine, namenjene brezplačnemu razdeljevanju, so izključene iz tega izračuna).

Obseg tržne proizvodnje se izračuna kot povprečje prejšnjih treh let ali, če ti podatki niso na voljo (npr. za na novo priznane organizacije proizvajalcev), na podlagi obsega tržne proizvodnje, za katero je bila organizacija proizvajalcev priznana.

Načine za umik proizvodov s trga določijo nacionalni organi – ena od obveznih možnosti je tudi brezplačno razdeljevanje. Proizvodi se lahko uporabijo v predelovalni industriji, če to za zadevne panoge ne pomeni izkrivljanja konkurence (v ali zunaj EU).

2. Zelena trgatev in opustitev spravila pridelkov

Zelena trgatev pomeni celotno spravilo nezrelih netržnih (vendar ne poškodovanih) proizvodov na posameznem območju pred običajnim obiranjem. Opustitev spravila pridelka pomeni, da se med običajnim proizvodnim postopkom na zadevnem območju ne pridobivajo več tržni proizvodi – uničenje proizvoda zaradi podnebnih razmer ali bolezni se ne obravnava kot opustitev spravila. Oba ukrepa ne smeta imeti nobenega okoljskega ali fitosanitarnega učinka.

Dopolnjevati morata običajne postopke gojenja ter se od njih razlikovati. Ukrepa se ne uporabljata za isti proizvod in isto območje v katerem koli danem letu ali v katerih kolih dveh zaporednih letih.

Države, ki dovoljujejo navedena ukrepa, morajo sprejeti podrobna pravila za njuno izvajanje in nadzor.

Zneski nadomestil (ki vključujejo prispevke EU in organizacij proizvajalcev) so izplačila na hektar, ki jih določijo države članice za kritje:

  • samo dodatnih stroškov, ki nastanejo pri spravilu pridelka (vključno z okoljskim in fitosanitarnim upravljanjem), ali
  • največ 90 % najvišje ravni podpore za umik

3. Promocija, obveščanje in usposabljanje

Države, ki dovolijo tovrstne dejavnosti, morajo sprejeti podrobna pravila za njihovo izvajanje. Dejavnosti na podlagi ukrepov za promocijo in obveščanje se izvajajo poleg drugih obstoječih dejavnosti za promocijo in obveščanje, ki jih izvajajo zadevne organizacije proizvajalcev.

4. Zavarovanje pridelkov

Finančna sredstva EU so na voljo za ukrepe zavarovanja pridelkov, ki jih upravljajo organizacije proizvajalcev ali njihovi člani, za zagotavljanje prihodkov članov in kritje tržnih izgub zaradi naravnih nesreč, vremenskih razmer in izbruhov bolezni ali napadov škodljivcev. Nacionalni organi morajo sprejeti podrobna pravila o zavarovanju pridelkov, in sicer zlasti zato, da se prepreči izkrivljanje konkurence na zavarovalniškem trgu.

Države lahko zagotovijo tudi dodatno nacionalno finančno podporo. Vendar skupna javna podpora (EU in državna sredstva) za zavarovanje pridelkov ne sme presegati naslednjih zavarovalnih premij, ki jih plačajo proizvajalci:

  • 80 % stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje pred izgubami zaradi slabih vremenskih razmer, ki se lahko izenačijo z naravnimi nesrečami
  • 50 % stroškov zavarovalnih premij za zavarovanje pred naravnimi nesrečami in drugimi izgubami zaradi slabih vremenskih razmer ali izgubami, ki so jih povzročile živalske ali rastlinske bolezni ali napadi škodljivcev

Ukrepi za zavarovanje pridelkov ne zajemajo zavarovalnin, ki proizvajalcem nadomestijo več kot 100 % izgube prihodka, ob upoštevanju kakršnega koli nadomestila iz drugih podpornih shem. Ukrepi lahko zajemajo podporo za upravne stroške ustanavljanja ali dopolnitev vzajemnih skladov.

Finančna podpora EU je na voljo v prvih treh letih delovanja vzajemnega sklada in ne sme preseči naslednjih deležev prispevka organizacije proizvajalcev:

1. leto 2. leto 3. leto
5 % 4 % 2 %

Nacionalni organi morajo sprejeti podrobna pravila za izvajanje tega ukrepa. Določijo lahko zgornje meje zneskov, ki jih lahko prejme organizacija proizvajalcev.

5. Individualno usposabljanje

Za prenos znanja o ukrepih za preprečevanje in obvladovanje kriz izkušenih organizacij proizvajalcev ali združenj organizacij proizvajalcev v EU manj izkušenim organizacijam proizvajalcev, skupinam proizvajalcev ali posameznim pridelovalcem (slednjim v regijah s stopnjo organiziranosti, nižjo od 20 %) je na voljo 100 % finančna pomoč EU. Unija lahko poleg tega za izboljšanje učinkovitosti, povezane z izvajanjem teh ukrepov, spodbuja ustanavljanje novih organizacij proizvajalcev, združuje obstoječe ali omogoča posameznim pridelovalcem, da se pridružijo obstoječi organizaciji proizvajalcev in tako ustvarja priložnosti za mreženje za ponudnike in prejemnike individualnega usposabljanja, da bi se okrepili zlasti tržni kanali kot sredstvo za preprečevanje in obvladovanje kriz.

6. Ponovna zasaditev sadovnjakov

Po obvezni izkrčitvi sadovnjakov se podpira njihova ponovna zasaditev.

7. Učinkovitejše upravljanje

Države lahko podpirajo naložbe, zaradi česar je upravljanje količin, danih na trg, bolj učinkovito.

Večja poraba

Za spodbujanje uživanja sadja in zelenjave pri otrocih je bila uvedena shema razdeljevanja sadja v šolah. Podpora je namenjena tudi brezplačnemu razdeljevanju sadja in zelenjave šolam, bolnišnicam in dobrodelnim ustanovam. Podporo lahko prejmejo tudi druge dejavnosti, ki spodbujajo porabo v okviru operativnih programov organizacij proizvajalcev.

Kadar pridelovalci umaknejo pridelke s trga, lahko v okviru ukrepa kriznega upravljanja in v skladu s pravili EU prejmejo finančna sredstva za razdelitev teh pridelkov. To pomeni brezplačno razdeljevanje naslednjim organizacijam:

  • priznanim dobrodelnim ustanovam in fundacijam, ki zagotavljajo pomoč prikrajšanim osebam
  • kazenskim ustanovam, šolam/ustanovam javnega izobraževanja, otroškim počitniškim kampom, bolnišnicam in domovom za ostarele

Nacionalni organi morajo določiti, katere organizacije lahko prejmejo brezplačne proizvode, in zagotoviti, da prejete količine dopolnjujejo (in ne nadomeščajo) količine, ki jih te organizacije običajno kupujejo.

EU v celoti (100 %) financira brezplačno razdeljevanje (v primerjavi s 50 ali 60 % za umaknjene proizvode), in sicer za količine do 5 % skupnega tržnega obsega organizacije proizvajalcev. To vključuje:

  • nadomestilo, plačano v evrih/100 kg umaknjenih proizvodov (z najvišjimi zneski, določenimi za 16 glavnih proizvodov)
  • pavšalne zneske za logistične stroške (prevoz, sortiranje in pakiranje)

Nacionalni organi morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za olajšanje stikov in sodelovanja med organizacijami proizvajalcev in organizacijami, ki lahko prejmejo brezplačne proizvode.

Okolju prijazna pridelava

Vsaj 10 % porabe sredstev v operativnih programih mora biti namenjenih okoljskim ukrepom, ki presegajo obvezne okoljske standarde. Programi morajo zajemati vsaj dva takšna ukrepa.

Pridelovalce, ki prejemajo dohodkovno podporo ali kmetijsko-okoljska plačila v okviru programov EU za razvoj podeželja, se lahko kaznuje, če ne izpolnjujejo obveznih okoljskih standardov (navzkrižna skladnost).

Nacionalni okviri za okoljske ukrepe

Države s priznanimi organizacijami proizvajalcev morajo v okviru svoje nacionalne strategije za trajnostne operativne programe pripraviti nacionalni okvir za okoljske ukrepe.

Za razliko od drugih delov strategije morajo nacionalni organi svoj predlog za nacionalni okvir predložiti Evropski komisiji, ki preveri skladnost s cilji iz člena 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Nacionalni okvir mora vsebovati neizčrpen seznam okoljskih ukrepov in pogojev, ki veljajo zanje v zadevni državi.

Organ mora za vsak ukrep navesti:

  • posebno obveznost ali obveznosti, ki jih vključuje
  • utemeljitev – tj. pričakovani vpliv na okolje, v povezavi z okoljskimi potrebami in prednostnimi nalogami

Podrobne informacije o nacionalnih okvirih za okoljske ukrepe so navedene v pregledih po državah.

Tržni standardi

Tržni standardi se uporabljajo za nekatere proizvode za spodbujanje kakovosti. Število posebnih standardov se je zmanjšalo s 36 na 10, in sicer se uporabljajo za naslednje sadje in zelenjavo:

jabolka agrumi kiviji
solata, kodrolistna endivija in endivija eskariol breskve in nektarine hruške
jagode paprika namizno grozdje
paradižnik

Za številne proizvode posebni standardi ne veljajo več: marelice, artičoke, šparglji, jajčevci, avokado, fižol, brstični ohrovt, korenje, cvetača, češnje, bučke, kumare, gojene gobe, neoluščeni lešniki, por, melone, čebula, grah, slive, belušna zelena, špinača, neoluščeni orehi, lubenice in radič.

Nacionalni organi lahko izvzamejo proizvode (ki so denimo nepravilne oblike, premajhni) iz področja uporabe posebnih tržnih standardov, če so označeni z oznako „proizvod, namenjen za predelavo“ ali „živalsko krmo“ ali drugim podobnim besedilom.

Za uvoz česna velja sistem uvoznih dovoljenj in potrdil o poreklu.

Preverjanja skladnosti

Vsaka država EU mora vzpostaviti zbirko podatkov o trgovcih, ki tržijo sveže sadje in zelenjavo, za katere veljajo tržni standardi. Trgovec s sadjem in zelenjavo je vsak posameznik ali organ, ki razstavlja, ponuja za prvo prodajo in prodaja ali trži proizvode (vključno s prodajo na daljavo, prek spleta ali kako drugače) na kakršen koli način v EU, za izvoz iz EU ali za uvoz v EU, kot je opredeljeno v Uredbi EU 543/2011.

Nacionalni organi morajo zagotoviti, da se preverjanja izvajajo selektivno na podlagi analize tveganja in dovolj pogosto, da se zagotovi skladnost s standardi in drugimi zakonskimi zahtevami za trženje sadja in zelenjave.

Analiza tveganja mora temeljiti na informacijah, navedenih v zbirki podatkov trgovcev. Nacionalni organi morajo vnaprej določiti, katera merila bodo uporabili pri določanju tveganja neskladnosti za serijo proizvodov.

Kadar organi pri preverjanjih odkrijejo večje nepravilnosti, jih morajo izvajati pogosteje. Trgovci morajo inšpekcijskim organom zagotoviti vse informacije, ki jih potrebujejo za pripravo in izvedbo preverjanj skladnosti. Organi se lahko na podlagi ocene tveganja za posamezni proizvod odločijo, da ne bodo selektivno preverjali proizvodov, za katere ne velja posebni tržni standard (tj. proizvodov, za katere velja splošni standard ali standard UN/ECE).

Odobrene države, ki niso članice EU

Vsaka država izvoznica v EU, ki izvaja lastna preverjanja skladnosti, lahko od Evropske komisije zahteva presojo, ali ta preverjanja izpolnjujejo posebne tržne standarde EU ali enakovredne standarde.

Državi se nato lahko dodeli „odobreni status“ za proizvode s poreklom z njenega ozemlja, ki so uspešno prestali ta preverjanja. Komisija lahko odloži odobritev, če ugotovi, da blago v znatnem številu serij in količin ne ustreza informacijam v potrdilih o skladnosti, ki so jih izdali inšpekcijski organi tretje države.

Posodobljeni tržni standardi

Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) je sprejela več kot 50 posebnih tržnih standardov za sveže sadje in zelenjavo (vključno z 10 vrstami, zajetimi v posebnih tržnih standardih EU).

Posebni tržni standardi EU za posamezne proizvode morajo biti v skladu z ustreznimi standardi UN/ECE in Uredbo EU 543/2011 ter se v ta namen redno posodabljajo.

Proizvodi, izvzeti iz splošnega tržnega standarda

negojene gobe z oznako KN 0709 59 kapre z oznako KN 07099040
grenki mandlji z oznako KN 08021110 oluščeni mandlji z oznako KN 080212
oluščeni lešniki z oznako KN 080222 oluščeni orehi z oznako KN 080232
pinjole z oznako KN 08029050 pistacije z oznako KN 08025000
makadamija z oznako KN 08026000 pekan z oznako KN 08029020
drugi oreški z oznako KN 08029085 posušene rajske smokve z oznako KN 08030090
posušeni agrumi z oznako KN 0805 mešanice tropskih oreščkov z oznako KN 08135031
mešanice drugih oreščkov z oznako KN 08135039 žafran z oznako KN 091020

Pravna podlaga

Osnovna uredba

Uredba EU 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov.

Izvedbene uredbe

Izvedbena uredba EU 2017/892, ki določa pravila za uporabo Uredbe EU 1308/2013 v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave.

Izvedbena uredba EU 543/2011 o izvedbenih pravilih za sadje in zelenjavo.

Delegirana uredba

Delegirana uredba EU 2017/891 o dopolnitvi Uredbe EU 1308/2013 v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe EU 1306/2013 v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe EU 543/2011.

Nadzor trgov

Opazovalnica za trg sadja in zelenjave razpolaga z najnovejšimi podatki o spremljanju proizvodnje, cen in trgovine ter drugimi statistikami.

Poročila

Evropska komisija je objavila poročilo in s tem povezan delovni dokument služb Komisije o izvajanju določb v zvezi z organizacijami proizvajalcev, operativnimi skladi in operativnimi programi po reformi ureditve sektorja sadja in zelenjave leta 2007.

Najnovejše