Cilji skupne kmetijske politike

Skupna kmetijska politika (SKP) Evropske unije je bila oblikovana leta 1962 kot partnerstvo med kmetijstvom in družbo, med Evropo in njenimi kmeti. Cilji:

  • podpirati kmete in izboljšati kmetijsko produktivnost ter zagotavljati stabilno ponudbo hrane po dostopnih cenah
  • kmetom v Evropski uniji zagotoviti ustrezne dohodke
  • pomagati v boju proti podnebnim spremembam in pri trajnostnem upravljanju naravnih virov
  • ohraniti podeželje in krajino po vsej EU
  • ohraniti podeželsko gospodarstvo s spodbujanjem zaposlovanja v kmetijstvu ter agroživilskem in povezanih sektorjih

SKP je skupna politika za vse države EU. Upravljanje politike na evropski ravni se zagotavlja s finančnimi sredstvi iz proračuna EU.

SKP v praksi

Kmetijstvo ima v nasprotju z večino drugih dejavnosti specifične izzive:

  • navkljub pomenu proizvodnje hrane je dohodek kmetov približno 40 % nižji od dohodka v nekmetijskih dejavnostih
  • kmetijski sektor je bolj odvisen od vremena in podnebja kot številni drugi sektorji
  • obstaja neizogibna časovna vrzel med povpraševanjem potrošnikov in zmožnostjo kmetov, da zagotovijo proizvode: denimo, za povečanje proizvodnje žita ali mleka je potrebno več časa

Kmetje bi morali biti stroškovno učinkoviti, hkrati pa bi morali uporabljati trajnostne in okolju prijazne kmetijske prakse ter ohranjati tla in biotsko raznovrstnost.

Zaradi negotovosti na trgu in okoljskega vpliva kmetijstva je javni sektor pomemben za naše kmete. SKP zajema naslednje ukrepe:

  • dohodkovna podpora z neposrednimi plačili zagotavlja stabilnost dohodkov ter nagrajuje kmete za okolju prijazno kmetovanje in zagotavljanje javnih dobrin, za kar običajno trgi ne plačujejo, denimo skrb za podeželje
  • tržni ukrepi za reševanje težavnega položaja na trgu, denimo nenadnega zmanjšanja povpraševanja zaradi zdravstvenega preplaha ali padca cen zaradi začasne prevelike ponudbe na trgu
  • ukrepi za razvoj podeželja z nacionalnimi in regionalnimi programi za reševanje posebnih potreb in izzivov, s katerimi se srečujejo podeželska območja

Financiranje SKP

Stopnja podpore, ki jo prejmejo kmetje iz splošnega proračuna EU odraža številne spremenljivke, vključene v zagotavljanje neprekinjenega dostopa do kakovostne hrane, kar zajema tudi ukrepe, kot so dohodkovna podpora za kmete, ukrepi na področju podnebnih sprememb in ohranjanje dinamičnih podeželskih skupnosti.

SKP se financira iz dveh skladov, ki sta del proračuna EU:

Plačila na nacionalni ravni ureja vsaka država članica Evropske unije. Vsaka država v skladu s pravili EU o preglednosti objavi informacije o prejemnikih plačil SKP.

Sorodne informacije

Financiranje skupne kmetijske politike

Letni proračunski cikel EU

Proračun EU

Prednosti SKP

SKP ustvarja pogoje, v katerih lahko kmetje opravljajo svojo večplastno družbeno vlogo.

Proizvodnja hrane

  • V Evropski uniji je okoli 10 milijonov kmetij, v kmetijstvu je redno zaposlenih 22 milijonov ljudi. Oskrbujejo nas z obiljem nadvse raznovrstnih, varnih in kakovostnih izdelkov po dostopnih cenah.
  • EU slovi po vsem svetu po svoji hrani in kulinarični tradiciji in je med vodilnimi proizvajalci na svetu ter neto izvoznica agroživilskih proizvodov. EU bi zaradi izrednih kmetijskih virov lahko imela in tudi morala imeti ključno vlogo pri zagotavljanju svetovne prehranske varnosti.

Razvoj podeželskih skupnosti

  • Na našem podeželju, polnem dragocenih naravnih virov, je veliko delovnih mest povezanih s kmetijstvom. Kmetje potrebujejo stroje, stavbe, gorivo, gnojila in zdravstveno varstvo za svoje živali. Gre za sektorje na začetku gospodarske verige.
  • Druga delovna mesta pa so v „poproizvodnih“ dejavnostih, kot so priprava, predelava in pakiranje hrane ter shranjevanje hrane, prevoz in maloprodaja. Kmetijski in prehrambeni sektor skupaj zagotavljata skoraj 40 milijonov delovnih mest v EU.
  • Da bi poslovali učinkovito, bili moderni in produktivni, morajo kmeti ter sektorji višje in nižje v verigi imeti dostop do najnovejših informacij o kmetijskih vprašanjih, načinih kmetovanja in razvoju trga. V obdobju 2014–2020 so bili viri SKP usmerjeni v zagotavljanje tehnologije visoke hitrosti, boljše internetne storitve in infrastrukturo za 18 milijonov podeželskih državljanov, kar je 6,4 % podeželskega prebivalstva EU.

Okoljsko trajnostno kmetijstvo

  • Kmetje so pred dvojnim izzivom – proizvajati hrano, hkrati pa varovati naravo in biotsko raznovrstnost. Preudarno izkoriščanje naravnih virov je bistveno za našo proizvodnjo hrane in kakovost življenja, tako danes kot jutri in za prihodnje generacije.

Ključni deležniki SKP

Evropska komisija se redno posvetuje s skupinami za civilni dialog in kmetijskimi odbori, da bi bolje oblikovala zakonodajo in politike na področju kmetijstva. Skupine strokovnjakov dajejo informacije Evropski komisiji: npr. Projektna skupina za kmetijske trge poroča o nepoštenih trgovinskih praksah.

Evropska komisija izvaja ocene učinka pri načrtovanju, pripravi in predlaganju nove evropske zakonodaje, pri čemer preučuje potrebo po ukrepih EU in možne učinke razpoložljivih rešitev. Ocene učinka so ključni del agende EU za boljše pravno urejanje. Ocene učinka na področju kmetijstva in razvoja podeželja so bile izvedene leta 2003 (vmesni pregled), leta 2008 (sistematski pregled — SEC (2008) 1885) in leta 2011 (SKP do leta 2020 — SEC (2011) 1153 final).

Računsko sodišče EU ima tudi pomembno vlogo pri nadzoru porabe v kmetijstvu.

Evropska komisija redno objavlja poročila o javnomnenjskih raziskavah (Eurobarometer) o Evropejcih, kmetijstvu in SKP. Raziskave Eurobarometer, ki se izvajajo v vseh državah EU, zagotavljajo koristne informacije o tem, kaj državljanke in državljani menijo o SKP, kako so seznanjeni s podporo, ki jo zagotavlja SKP, ter informacije o uspešnosti te politike, vprašanjih, povezanih s kakovostjo in okoljem, pomembnosti SKP in še več.

Vrednotenje SKP

Evropska komisija ocenjuje SKP na podlagi skupnega okvira spremljanja in vrednotenja (CMEF).

Cilj tega orodja je prikazati dosežke SKP v obdobju 2014–2020 in izboljšati učinkovitost politike z uporabo kazalnikov SKP.

Prihodnost SKP

SKP se je z leti prilagodila spreminjajočim se gospodarskim razmeram ter zahtevam in potrebam državljanov.

Evropska komisija je 1. junija 2018 predstavila zakonodajne predloge o prihodnosti skupne kmetijske politike.

Predlogi opisujejo prihodnost SKP z oblikovanjem enostavnejše in učinkovitejše politike, ki bo vključevala trajnostne ambicije evropskega zelenega dogovora. Prihodnja reforma SKP naj bi se začela izvajati po 1. januarju 2023, če bosta Evropski parlament in Svet EU pred tem dosegla končni dogovor.

PrenesiPDF - 2 MB

Pravna podlaga

Pravna podlaga za skupno kmetijsko politiko je določena v Pogodbi o delovanju Evropske unije.

Štiri uredbe določajo različne vidike skupne kmetijske politike:

Za leti 2021 in 2022 velja prehodna uredba (Uredba EU 2020/2220). Uredba določa pogoje za zagotavljanje podpore iz EKJS in EKSRP v tem obdobju ter podaljšuje in spreminja določbe iz predhodnih uredb. Veljala bo do začetka izvajanja novega okvira strateških načrtov SKP (ki se bo začel izvajati 1. januarja 2023).

Skupno kmetijsko politiko upravlja Generalni direktorat Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja. Za izvajanje skupne kmetijske politike lahko Komisija sprejme delegirane in izvedbene akte.

Sorodne informacije

Register veljavne zakonodaje

Zakonodajni postopek EU

Časovni razpored

  • 2023

    Ko bo sprejet nov pravni okvir, naj bi se strateški načrti SKP začeli izvajati v vseh državah EU od 1. januarja 2023.

  • 2021–22

    V tem obdobju bo veljala prehodna uredba. Uredba bo razširila večino pravil SKP, ki so veljala v obdobju 2014–2020, hkrati pa bo zagotovila nemoten prehod na prihodnji okvir strateških načrtov SKP.

  • 2013

    Reforma SKP je okrepila konkurenčnost kmetijskega sektorja, spodbudila trajnostno kmetovanje in inovacije, podprla ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast podeželskih območij ter usmerila finančno pomoč v produktivno rabo zemljišč. Reformirana SKP se bo uporabljala v programskem obdobju 2014–2020.

  • 2003

    SKP zagotavlja dohodkovno podporo. Nova reforma SKP odpravi povezavo med subvencijami in proizvodnjo. Kmetje zdaj dohodkovno podporo prejmejo pod pogojem, da obdelujejo kmetijska zemljišča ter izpolnjujejo standarde varnosti hrane, okolja, zdravja in dobrobiti živali.

  • 1992

    SKP ni več osredotočena na podporo trgu, ampak na proizvajalce. Cenovna podpora se omeji in nadomesti z neposrednimi plačili kmetom. Spodbuja se okolju prijaznejše kmetovanje.

    Reforma sovpada s svetovnim vrhom v Riu leta 1992, kjer je bilo uvedeno načelo trajnostnega razvoja.

  • 1984

    Kmetije postanejo tako produktivne, da pridelajo več hrane, kot je potrebno. Z različnimi ukrepi naj bi raven proizvodnje približali potrebam trga.

  • 1962

    Oblikovana je skupna kmetijska politika. SKP je oblikovana kot skupna politika, katere cilj je zagotoviti hrano po dostopnih cenah za državljane EU in primeren življenjski standard kmetov.

Najnovejše

Dokumenti

PrenesiPDF - 544 KB