Vloga skupine G20

Po finančni krizi leta 2008 so svetovni voditelji in voditeljice iskali večstranske rešitve in organizirali prvo vrhunsko srečanje G20 v Washingtonu, D.C. Članice skupine G20 predstavljajo približno 90 % globalnega BDP-ja, 80 % globalne trgovine in dve tretjini svetovnega prebivalstva ter približno 60 % vseh kmetijskih površin in približno 80 % svetovne trgovine s kmetijskimi proizvodi.

Članice skupine G20 so sprejele skupno odločitev, da bodo spodbujale svoja gospodarstva in se vzdržale protekcionističnih ukrepov, s čimer so pospešile izhod iz recesije po letu 2008. To je pokazalo, da lahko „ključni akterji“ le s sodelovanjem rešujejo izzive hitro spreminjajočega se sveta ter zagotovijo stabilnost in kontinuiteto v gospodarskih in finančnih sistemih, ki podpirajo globalno varnost in blaginjo.

Članice skupine G20:

  • Argentina
  • Avstralija
  • Brazilija
  • Kanada
  • Kitajska
  • Francija
  • Nemčija
  • Italija
  • Indija
  • Indonezija
  • Japonska
  • Mehika
  • Republika Koreja
  • Rusija
  • Saudova Arabija
  • Južna Afrika
  • Turčija
  • Združeno kraljestvo
  • Združene države
  • Evropska unija

EU in skupina G20

Evropska unija je polnopravna članica skupine G20, v kateri so tudi tri njene države članice: Francija, Italija in Nemčija. Španija je stalna gostja.

EU na zasedanjih G20 zastopata predsednica Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta.

Evropsko unijo, v kateri živi približno 6 % svetovnega prebivalstva, v skupini G20 po deležu zastopanega prebivalstva presegata samo Kitajska in Indija. EU je z 18,5-% deležem skupnega svetovnega bruto domačega proizvoda druga največja gospodarska sila v skupini takoj za Združenimi državami, ki predstavljajo 24 % svetovnega bruto domačega proizvoda.

Poudarek na kmetijstvu

Ministri za kmetijstvo skupine G20 se srečujejo pred vsakim letnim vrhom in v svoji izjavi izpostavijo ključne teme, o katerih nato potekajo razprave na srečanju voditeljev. Med skupnimi temami, ki so bile izpostavljene v zadnjem desetletju, so denimo vloga inovacij (zlasti informacijskih in komunikacijskih tehnologij) v kmetijstvu, ohranjanje zdravih tal in trajnostno upravljanje voda ter učinkovito izvajanje trgovine s kmetijskimi proizvodi in naložbe.

V zadnjih letih, zlasti po izbruhu pandemije COVID-19, pa so v ospredje prišla naslednja področja politike:

  • trajnostno preoblikovanje prehranskih sistemov
  • krepitev odpornosti regionalne in svetovne prehranske varnosti proti začasnim pretresom in dolgoročnim izzivom v prihodnosti, denimo podnebnim spremembam
  • zmanjševanje izgube hrane in količine zavržene hrane
  • digitalne inovacije v kmetijstvu in boljša uporaba kakovostnih podatkov v podporo oblikovanju politik (npr. informacijski sistem za kmetijske trge G20, AMIS)
  • podpora agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in pristopu „eno zdravje“ za preprečevanje stopnjevanja zdravstvenih groženj, kot je pridobljena antimikrobična odpornost
  • trajnostna trgovina, odgovorne naložbe in preglednost na kmetijsko-živilskih trgih

Ključni datumi

Nedavne in prihodnje gostiteljice vrhov:

  • Saudova Arabija leta 2020
  • Italija leta 2021
  • Indonezija leta 2022
  • Indija leta 2023
  • Brazilija leta 2024