Izdaja za pomlad 2021

Kmetijski sektor EU se je med krizo zaradi COVID-19 izkazal za odpornega. Večja maloprodaja in domača potrošnja sta delno nadomestili izgube v gostinskih storitvah. Zaradi dinamičnega svetovnega povpraševanja in pričakovanega ponovnega odprtja gostinskih storitev, ko bo kampanja cepljenja dovolj napredovala, so obeti za kmetijske trge EU v letu 2021 ugodni.

Izdaji za pomlad 2021 je priložena anketa EU, katere namen je izvedeti več o bralcih in bralkah kratkoročnih obetov in o njihovi uporabi.

Sodelujte v anketi

Za EU27 so izdelane tržne napovedi. Zgodovinski podatki za EU28 se ohranijo in posodabljajo s prejetimi revizijami. Poleg kratkoročnih obetov Komisija objavlja tudi povezane dokumente, med drugim statistične priloge in bilance stanja.

PrenesiPDF - 1.1 MB
PrenesiPDF - 3.7 MB

Makroekonomski obeti

Za gospodarstvo EU je videti luč na koncu predora, čeprav še vedno obstajajo znatne negotovosti, zlasti glede hitrosti kampanje cepljenja proti COVID-19 in tveganja pojava novih različic virusa, ki bi bile odporne proti obstoječim cepivom. Če bo cepljenje napredovalo, bi se lahko v drugem četrtletju leta ukrepi za omejitev gibanja začeli sproščati, gostinske storitve pa še bolj odpirati.

V zadnjih mesecih je potekala razprava o začetku novega surovinskega „supercikla“, zlasti glede cen kovin in krme. Tak „supercikel“ se začne, ko neobičajno veliko povpraševanje naleti na strukturno dolga prilagoditvena obdobja ponudbe, ki lahko trajajo več desetletij. Vendar pa bodo dejavniki za nenadni porast povpraševanja po primarnih kmetijskih proizvodih, na primer obnova prašičjih čred na Kitajskem s posledičnim masovnim uvozom krme, verjetno kratkotrajni. Zato je sedanje stanje preuranjeno označiti kot začetek novega „supercikla“.

PrenesiPDF - 524.4 KB

Poljščine

Cene glavnih poljščin v zadnjih mesecih naraščajo zaradi velikega povpraševanja in negotovosti glede oslabitve razmerja med zalogami in porabo nekaterih surovin na svetovni ravni. Po najnovejših podatkih informacijskega sistema za kmetijske trge bi se lahko razmerje med zalogami in porabo koruze in soje na svetovni ravni za obdobje 2020/2021 zmanjšalo za 10 % oziroma 25 %. Glede pšenice razmerje sledi letnemu povečanju za dve odstotni točki (39 %). Za sladkor je razmerje med zalogami in porabo najnižje v 9 letih (38 %).

Trgovinski tokovi EU naj bi v obdobju 2020/2021 nazadovali. Izvoz pšenice bi se lahko medletno zmanjšal za 27 %, medtem ko bi se lahko uvoz koruze in soje zmanjšal na 16,5 milijona ton oziroma 14,6 milijona ton. Izvoz sladkorja bi se lahko zmanjšal na rekordno nizko vrednost 0,8 milijona ton, uvoz oljne ogrščice pa bo po ocenah ostal visok zaradi omejenega okrevanja domače proizvodnje EU in velikega povpraševanja, zlasti po rastlinskih oljih.

V tržnem letu 2021/2022 bi lahko prišlo do ponovnega povečanja proizvodnje žit v EU, s čimer bi se zmanjšal pritisk na cene. Glede na najnovejše podatke o setvi zimskih posevkov in predvidene povprečne donose bi lahko domača proizvodnja v EU dosegla 292,5 milijona ton. Po napovedih naj bi pridelava oljnic v EU po dveh zaporednih letih z nizkimi ravnmi kljub skromnemu okrevanju pridelave oljne ogrščice dosegla 30,4 milijona ton. Če se bo gospodarsko okrevanje nadaljevalo, bi se lahko povpraševanje po rastlinskem olju v EU medletno povečalo za 1,5 %.

PrenesiPDF - 1020.2 KB

Specializirane kmetijske rastline

V letih 2020/2021 bi lahko proizvodnja oljčnega olja v EU dosegla skoraj 2,1 milijona ton. Povečanje v Španiji bi moralo več kot nadomestiti upad v preostalih državah EU. Prodaja na drobno bi lahko dodatno podprla rast domače potrošnje v letih 2020/2021 (+3 %), medtem ko bi lahko izvoz EU s povečanjem pošiljk v ZDA ostal stabilen. To bi skupaj z manjšim uvozom zaradi manjše razpoložljivosti v državah, ki niso članice EU, pripomoglo k nadaljnjemu zmanjšanju zalog in podpori cenam EU.

Pridelava vina v EU bo po pričakovanjih ostala stabilna in bo znašala približno 157 milijonov hektolitrov. V Italiji in na Portugalskem se je zmanjšala, v Franciji, Nemčiji in Španiji pa povečala. Domača poraba v EU bi se lahko povečala zaradi porasta „drugih namenov uporabe“ vinarske proizvodnje, vključno s krizno destilacijo. To bi skupaj s povečanjem izvoza, zlasti zaradi odprave tarif ZDA za vino iz EU, moralo privesti do zmanjšanja velikih zalog vina.

Proizvodnja pomaranč v EU v letih 2020/21 znaša 6,6 milijona ton. Delež pomaranč za predelavo bi se lahko povečal. Pričakuje se, da bo povpraševanje po svežih pomarančah ostalo visoko. Proizvodnja jabolk v EU ostaja stabilna in v obdobju 2020/2021 znaša 11,5 milijona ton. Izvoz EU naj bi se zaradi velikega domačega povpraševanja in posledičnih visokih cen še naprej zmanjševal.

PrenesiPDF - 608.3 KB

Mleko in mlečni izdelki

Sektor mleka EU se je med krizo leta 2020 zaradi COVID-19 izkazal za odpornega. V letu 2021 naj bi se kot posledica večjega donosa (+2 %) v EU proizvedlo več mleka, kar bo več kot nadomestilo stalno upadanje molznega goveda v EU.

Visoko svetovno povpraševanje in povpraševanje v EU naj bi se še dodatno izboljšalo s ponovnim odprtjem gostinskih storitev, zlasti v drugi polovici leta 2021. Še naprej bi lahko podpiralo cene mleka in mlečnih izdelkov v EU, kar bi pomenilo višje cene surovega mleka v EU, ki se plačujejo kmetom.

Okrevanje gostinskih storitev bi lahko koristilo zlasti porabi sira in masla v EU, medtem ko se pričakuje, da bo maloprodaja teh izdelkov ostala na višji ravni kot pred pandemijo COVID-19. Izvoz posnetega mleka v prahu iz EU in masla bi se lahko povečal (za 6 % oziroma 4 %), predvsem zaradi konkurenčnih cen v EU. Poraba konzumnega mleka v EU bi lahko ostala visoka v primerjavi s povprečjem zadnjih let, saj okrevanje gostinskih storitev na področju menz in kavarn morda ne bo zaključeno, vendar naj bi ostala pod ravnmi iz leta 2020, saj se kopičenje zalog ne bi smelo ponoviti.

PrenesiPDF - 400.9 KB

Mesni izdelki

Proizvodnja govedine v EU naj bi se v letu 2021 nekoliko zmanjšala, predvsem zaradi strukturne prilagoditve v sektorju govejega mesa in mlečnih izdelkov ter manjšega povpraševanja. Izvoz na trge visoke vrednosti naj bi se še naprej povečeval zaradi nedavnih trgovinskih sporazumov (npr. s Kanado, Japonsko).

Izbruh afriške prašičje kuge v Nemčiji sredi septembra je povzročil takojšnjo prepoved uvoza prašičjega mesa iz Nemčije s strani ključnih partnerjev, in sicer Kitajske, Južne Koreje in Japonske. Kljub temu so druge države EU zapolnile vrzel, trgovina EU pa se je izkazala za odporno, zaradi česar so stopnje izvoza ostale visoke.

Perutninski sektor v EU še naprej počasi raste. Čeprav se pričakuje, da se bo trgovina ponovno okrepila, so ukrepi zaradi COVID-19 v EU in ptičje gripe močno obremenili trg.

PrenesiPDF - 442.8 KB

Podatki

PrenesiPDF - 605.1 KB
PrenesiXLSX - 1.4 MB
PrenesiPDF - 611.1 KB
PrenesiXLSX - 1.5 MB

Najnovejše