Predstavitev posvetovanja

Obdobje posvetovanja
4 Julij 2018 - 16 Avgust 2018
Področja
Promet

Ciljna skupina

Komisija želi zbrati mnenja evropskih državljanov, deležnikov in držav članic o morebitnih spremembah sedanje ureditve poletnega časa. 

Namen posvetovanja

Na podlagi številnih zahtev državljanov, Evropskega parlamenta in nekaterih držav članic EU se je Komisija odločila, da preuči sedanjo ureditev poletnega časa v EU in oceni, ali jo je treba spremeniti.

V tem okviru želi Komisija zbrati mnenja evropskih državljanov, deležnikov in držav članic o sedanji ureditvi poletnega časa v EU ter o njenih morebitnih spremembah.

Način oddaje odgovorov

Spletni vprašalnik je na voljo v vseh uradnih jezikih EU (razen irščine), izpolnite ga lahko v kateremkoli od teh, zaželeno pa je, da na kar največ vprašanj odgovorite v angleščini.

Izpolnjevanje vprašalnika lahko kadarkoli prekinete in nadaljujete pozneje. Kopijo izpolnjenega vprašalnika lahko prenesete na svoj računalnik.

Vprašalniku lahko priložite tudi dokumente, na primer dokument o stališču, ali jih pošljete po e-pošti na kontaktni naslov.

Prejete odgovore bomo objavili na tej spletni strani. Če udeleženec posvetovanja nasprotuje objavi svojih osebnih podatkov, bomo prispevek objavili v anonimni obliki. Če svojemu prispevku priložite dokument, ga bomo objavili nespremenjenega skupaj z odgovorom.

Evropska komisija poziva organizacije, ki želijo sodelovati v javnem posvetovanju, da zaradi transparentnosti Komisijo in širšo javnost obvestijo o tem, koga in kakšne interese zastopajo, tako da se vpišejo v register za preglednost in sprejmejo njegov kodeks ravnanja. Če organizacija ne želi predložiti teh podatkov, bo Komisija v skladu s svojo politiko prispevek organizacije uvrstila med prispevke posameznikov (standardi posvetovanj, glej COM(2002) 704, in Sporočilo o nadaljnjih ukrepih po objavi Pobude za preglednost v Evropi, glej COM(2007) 127 z dne 21. 3. 2007).

Če je vaša organizacija vpisana v register za preglednost, pri izpolnjevanju spletnega vprašalnika navedite identifikacijsko številko v registru. Vaš prispevek bomo v tem primeru obravnavali kot stališče vaše organizacije.

Če vaša organizacija še ni vpisana v register, jo lahko vpišete zdaj. Nato se vrnite na to stran in pošljite svoj prispevek kot registrirana organizacija.

Sistem uporablja lokalni pomnilnik za shranjevanje kopij vaših odgovorov, tako da razpolagate z varnostnimi kopijami, če pri oddaji vprašalnika strežnik ni na voljo, če se vaš računalnik po nesreči izklopi in v podobnih primerih. Lokalni pomnilnik vsebuje identifikacijske oznake vprašanj in osnutkov odgovorov. Ko vprašalnik uspešno oddate na strežnik ali ko osnutek uspešno shranite na strežnik, se podatki v lokalnem pomnilniku izbrišejo. To funkcijo lahko onemogočite v okencu nad vprašalnikom „Shrani kopijo na lokalni računalnik (onemogočite, če uporabljate javni/skupni računalnik)“. Sistem v tem primeru ne bo shranil informacij na vašem računalniku.

Glej tudi: Pomoč za udeležence

Dodatne informacije

Ureditev poletnega časa v EU – za kaj gre?

Po zakonodaji EU o ureditvi poletnega časa je treba ure premakniti dvakrat letno, da bi upoštevali spreminjanje dolžine dnevne svetlobe in izkoristili razpoložljivo svetlobo v določenem obdobju.

Večina držav članic EU ima dolgo tradicijo premikanja ure, ki sega vse do prve in druge svetovne vojne in naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja. Za premik na poletni čas so se države takrat odločile predvsem zaradi prihranka energije in drugih razlogov, denimo varnosti v cestnem prometu, večjih možnosti za prostočasne dejavnosti zaradi daljšega dneva, ali pa so zgolj želele uskladiti čas v svoji državi z ureditvijo v sosednjih državah ali glavnih trgovinskih partnericah.

Ureditev poletnega časa na ravni EU velja od leta 1980 in jo trenutno določa Direktiva 2000/84/ES. Po direktivi se poletni čas v vseh državah članicah začne na zadnjo nedeljo v marcu in konča na zadnjo nedeljo v oktobru. EU je želela z evropskimi pravili poenotiti različne nacionalne časovne ureditve in zagotoviti enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu.

Države članice so obenem in neodvisno od ureditev poletnega časa v EU razvrščene v tri različne časovne pasove ali standardne čase. Pravila EU o poletnem času (ali kakršnikoli spremembi) kot taka torej ne vplivajo na določitev standardnega časa. Države članice EU so danes razvrščene v tri časovne pasove: zahodnoevropski čas ali greenwiški srednji čas (GMT), srednjeevropski čas (GMT+1) in vzhodnoevropski čas (GMT+2). Vzhodnoevropski čas uporablja osem držav članic (Bolgarija, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Latvija, Litva in Romunija). Srednjeevropski čas uporablja 17 držav članic (Avstrija, Belgija, Hrvaška, Češka, Danska, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Luksembourg, Malta, Nizozemska, Poljska, Slovaška, Slovenija, Španija in Švedska), tri (Irska, Portugalska in Združeno kraljestvo) pa uporabljajo greenwiški srednji čas. Določi se glede na greenwiški srednji čas (GMT( ali univerzalni koordinirani čas).

Upoštevati je treba tudi razpoložljivost svetlobe, ki se razlikuje glede na zemljepisno lego držav članic EU. Za severne države članice so značilne razmeroma velike sezonske spremembe v dnevni svetlobi med letom z dolgimi zimskimi nočmi in kratkimi dnevi ter dolgimi poletnimi dnevi in kratkimi nočmi. V državah na skrajnem jugu EU se dolžina dnevne svetlobe med nočjo in dnevom med letom skoraj ne spreminja (glej kalkulator dolžine dneva za države članice EU).

Ali je trenutna ureditev poletnega časa v EU ustrezna?

V preteklih letih so s številnimi študijami preučili ureditev poletnega časa v EU. Ugotovitve na podlagi razpoložljivih dokazov so naslednje (Več podatkov je na voljo na seznamu glavnih referenčnih dokumentov, ki vsebuje dokumente in poročila Komisije ter najnovejše metaanalize razpoložljivih znanstvenih poročil in študij na tem področju):

  • Notranji trg: Zaenkrat lahko na podlagi dokazov neizpodbitno ugotovimo samo naslednje: neusklajeno izvajanje časovnih sprememb med državami članicami bi lahko negativno vplivalo na notranji trg zaradi višjih stroškov za čezmejno trgovino, nevšečnosti v prometu, komunikacijah in turizmu ter na nižjo produktivnost v notranjem trgu za blago in storitve.
  • Energija: Čeprav je eden glavnih razlogov za sedanjo ureditev, raziskave kažejo, da je učinek celotnih prihrankov energije zaradi uvedbe poletnega časa zanemarljiv. Ugotovitve se sicer razlikujejo glede na različne dejavnike, denimo zemljepisno lego.
  • Zdravje: Poletni čas naj bi po ocenah imel pozitivne učinke na povečan obseg dejavnosti za prosti čas na prostem. Vendar bi bil lahko po ugotovitvah kronobiološke raziskave učinek na človekov bioritem večji, kot je veljalo doslej. Dokazi o splošnih zdravstvenih učinkih (tj. Ravnovesje med domnevnimi pozitivnimi in negativnimi učinki) so še vedno nejasni.
  • Varnost v cestnem prometu: Še vedno ni mogoče ugotoviti vzročne zveze med poletnim časom in številom prometnih nesreč. Pomanjkanje spanja zaradi spomladanskega premikanja ure bi načeloma lahko povečalo tveganje za prometne nesreče. Po drugi strani naj bi daljša poletna dnevna svetloba v večernih urah pozitivno vplivala na varnost v cestnem prometu, vendar bi na splošno težko trdili, da v primerjavi z drugimi dejavniki poletni čas vpliva na število prometnih nesreč.
  • Kmetijstvo: Z uvedbo nove opreme, umetne razsvetljave in avtomatiziranih tehnologij skoraj ni več pomislekov iz preteklosti, da bo premik ure spremenil bioritem živali in čas molže. Dodatna ura dnevne svetlobe poleti lahko podaljša čas za dejavnosti na prostem, kot sta delo na polju in pobiranje pridelkov.

Komisija v zvezi z problematiko poletnega časa redno prejema odzive državljanov, v katerih pogosto navajajo negativne vplive na zdravje zaradi spremembe časa (pomanjkanje spanja) in druge negativne posledice. Vendar nekateri hkrati pozivajo k ohranitvi sedanjega režima, saj menijo, da ima pozitivne učinke.

Nekatere države članice so se z vprašanjem poletnega časa pred kratkim pisno obrnile na Komisijo. Finska je denimo predlagala odpravo premikanja ur dvakrat na leto, Litva pa je pozvala k spremembi sedanjega režima, da bi se upoštevale regionalne in zemljepisne razlike.

Evropski parlament je februarja 2018 sprejel resolucijo, v kateri je pozval Komisijo, naj temeljito preuči direktivo in pripravi ustrezne spremembe, če bodo te potrebne. V resoluciji je še potrdil, da „je treba nujno ohraniti enotni časovni režim v EU tudi po ukinitvi spremembe časa dvakrat letno“.

Kaj sledi

Razpoložljivi dokazi kažejo, da so skupna pravila EU na tem področju ključnega pomena za zagotavljanje pravilnega delovanja notranjega trga. S tem se strinja tudi Evropski parlament, ki je v resoluciji zapisal, da je treba nujno ohraniti enotni časovni režim v EU.

Komisija se je v odziv na resolucijo Evropskega parlamenta zato zavezala, da bo preučila dve glavni možnosti politike, ki bosta omogočili takšno usklajeno ureditev, in sicer:

  1. Ohranitev sedanje ureditve poletnega časa v EU, kot je določena v Direktivi 2000/84/ES; ali
  2. Prekinitev sedanje spremembe časa dvakrat letno za vse države članice in prepoved rednega premikanja ure; še enkrat je treba poudariti, da to ne bi vpivalo na izbiro standardnega časa, vsaka država članica bo v končni fazi sama odločala, ali bo izbrala stalni poletni ali zimski čas (oziroma drug čas).