Vsebina strani

Do protizakonitih dejavnosti in zlorabe prava lahko pride v kateri koli organizaciji ne glede na to, ali je zasebna ali javna oziroma velika ali majhna. Pojavijo se lahko v različnih oblikah, kot so korupcija, goljufije, strokovne napake ali malomarnost. Če se ne obravnavajo, lahko resno škodujejo javnemu interesu.

Osebe, ki delajo za organizacijo ali ki so pri dejavnostih, povezanih z delom, z njo v stiku, so pogosto prve seznanjene s takimi primeri in so zato v privilegiranem položaju, ki jim omogoča, da obvestijo tiste, ki lahko rešijo problem.

Žvižgači, tj. osebe, ki (znotraj zadevne organizacije ali zunanjemu organu) prijavijo ali (javnosti) razkrijejo informacije o nepravilnem ravnanju, pridobljene v delovnem okolju, prispevajo k preprečevanju škode in odkrivanju groženj ali škode za javni interes, ki bi sicer lahko ostale neodkrite.

Vendar je zaščita žvižgačev na evropski in nacionalni ravni neenakomerna in razdrobljena. Posledično so žvižgači pogosto odvrnjeni od poročanja o svojih pomislekih zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi.

Zato je Evropska komisija 23. aprila 2018 predstavila sveženj pobud, vključno s predlogom direktive o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, in sporočilom, da bi določila celovit pravni okvir za zaščito žvižgačev in s tem zaščitila javni interes na evropski ravni, vzpostavila lahko dostopne kanale za prijavo, poudarila obveznost ohranjanja zaupnosti in prepoved povračilnih ukrepov proti žvižgačem ter uvedla ciljno usmerjene zaščitne ukrepe.

Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, je bila sprejeta 23. oktobra 2019 in je začela veljati 16. decembra 2019. Države članice jo morajo prenesti v nacionalno zakonodajo do 17. decembra 2021.