Strategija

Evropska komisija je leta 2010 sprejela strategijo za spremljanje in zagotavljanje učinkovitega uveljavljanja pravic in svoboščin, zapisanih v Listini. Strategija ima tri glavne cilje:

  • zagotoviti, da se pravice in načela iz Listine ustrezno upoštevajo v vseh fazah zakonodajnega postopka,
  • izboljšati razumevanje državljanov EU glede varstva temeljnih pravic v EU,
  • spremljati napredek pri uporabi Listine v okviru letnih poročil.

Strategija za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji

Novi zakonodajni predlogi

Vsi predlogi za zakonodajo EU morajo spoštovati Listino. Evropska komisija je zato okrepila ocenjevanje učinka novih zakonodajnih predlogov na temeljne pravice ter zlasti sprejela sklop smernic o temeljnih pravicah v ocenah učinka.

Operativne smernice o upoštevanju temeljnih pravic v ocenah učinka Evropske komisije.

Od leta 2015 nov sveženj za boljše pravno urejanje vključuje tudi poseben kontrolni seznam za ocene učinka.

Evropska komisija uporablja ta kontrolni seznam za opredelitev, na katere temeljne pravice bi lahko predlog vplival, in sistematično oceno učinka vsake predvidene politične rešitve na te pravice.

Med zakonodajnim postopkom Evropska komisija sodeluje s sozakonodajalcema, da bi zagotovila skladnost prava EU z Listino.

Kontrolni seznam temeljnih pravic

 

Projekti

V okviru projekta Ch@rter Click!, ki ga financira EU, so bili ustvarjeni praktična zbirka orodij, kontrolni seznam in vodič za pomoč žrtvam kršitev temeljnih pravic, odvetnikom, nacionalnim sodnikom, varuhom človekovih pravic, organom za enakost in drugim nacionalnim institucijam za človekove pravice pri ugotavljanju, ali Listina Evropske unije o temeljnih pravicah lahko zagotovi zaščito v posameznem primeru.

Projekt Ch@rter Click!

Ch@rter Click! – kontrolni seznam

Ch@rter Click! – vodič

 

Listina in nacionalno pravo

Listina ne vzpostavlja splošne pristojnosti Evropske komisije za posredovanje na področju temeljnih pravic. Posreduje lahko le, kadar se uporabi pravo EU (na primer, ko se sprejme zakonodaja EU ali kadar nacionalni ukrep uporablja pravo EU na način, ki ni združljiv z Listino).

Države članice EU imajo svoje sisteme za varstvo temeljnih pravic, ki temeljijo na nacionalnih ustavah in sodiščih. Prav tako morajo spoštovati svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, na primer Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Listina teh ne nadomešča. Zato morajo nacionalna sodišča zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic.