Skip to main content
Public Health

Cepljenje je glavno orodje za primarno preprečevanje bolezni in nedvomno med stroškovno najbolj učinkovitimi javnozdravstvenimi ukrepi, s katerimi razpolagamo. Imunizacija s cepljenjem je naša najboljša obramba pred hudimi in včasih smrtno nevarnimi nalezljivimi boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti. Z množičnim cepljenjem smo izkoreninili črne koze, odpravili otroško paralizo v Evropi in skoraj izkoreninili številne druge bolezni.

Strategija EU za cepiva COVID-19

Evropska komisija je 17. junija 2020 predstavila strategijo EU za cepiva proti COVID-19 za pospeševanje razvoja, proizvodnje in uvajanja cepiv proti COVID-19. Varna in učinkovita cepiva proti koronavirusu SARS-CoV-2, ki povzroča COVID-19, so naša najboljša možnost za postopno odpravo pandemije.

Komisija je 15. oktobra 2020 objavila sporočilo o pripravljenosti za strategije cepljenja in uvedbo cepiva proti COVID-19, v katerem je predstavila ključne elemente, ki bi jih morale države članice upoštevati v svojih nacionalnih načrtih cepljenja proti COVID-19, zlasti opredelitev prednostnih skupin za cepljenje.

Sedanji izzivi

Danes se vsako leto po vsem svetu cepi več kot 100 milijonov otrok proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, tuberkulozi, otroški paralizi, ošpicam in hepatitisu B. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) s cepljenjem vsako leto preprečimo predvidoma 2–3 milijona smrti v svetu ter zmanjšamo stroške zdravljenja posameznih bolezni, tudi protimikrobnega zdravljenja (pri virusnih okužbah).

Kljub odličnim rezultatom cepljenja se številne države EU in sosednje države zaradi nezadostne precepljenosti trenutno spopadajo z izbruhi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, kakršnih doslej še ni bilo. Zaupanje v cepljenje upada po vsem svetu – geografske razlike glede dostopnosti cepiv ter porast napačnih informacij in dezinformacij vzbujajo zaskrbljenost in postajajo velik izziv za javnozdravstvene strokovnjake. Evropska komisija in države članice EU si skupaj prizadevajo za zagotavljanje pravičnega dostopa do cepiv za vse državljane EU, preprečevanje širjenja napačnih informacij in dezinformacij ter povečanje zaupanja javnosti v cepljenje.

Evropska unija ima zelo stroga pravila v zvezi z odobritvijo uporabe in dajanja cepiv na trg. Evropska agencija za zdravila je pristojna za ocenjevanje in nadzor nad novimi cepivi. Evropska komisija šele po celovitem testiranju posameznega cepiva izda dovoljenje za promet. Ko so na trgu, Evropska agencija za zdravila še naprej preverja varnost cepiv in izvaja nadzor po pridobitvi dovoljenja za promet. Vsi ti ukrepi so namenjeni zagotavljanju čim večje varnosti in skrbi za zdravje in dobro počutje prebivalcev.

Cepiva vsebujejo antigene, ki zagotavljajo odpornost proti določenim patogenom, denimo virusu influence. Da pa bi bila cepiva učinkovita, morajo vsebovati tudi številne druge snovi, vključno s stabilizatorji, pomožnimi sredstvi in konzervansi.

Stabilizatorji so pomembni za ohranjanje učinkovitosti cepiv med shranjevanjem. Adjuvanti se dodajo k cepivom za izboljšanje imunskega odziva. S spodbujanjem nastajanja protiteles proti virusu ali bakterijam so cepiva učinkovitejša in imajo dolgotrajnejši učinek. Dodatki so tudi konzervansi, ki preprečujejo rast nevarnih bakterij ali gliv, kar je bistveno za zagotavljanje varnosti cepiv. Vse komponente cepiv, ki se tržijo v Evropski uniji, so pod strogim nadzorom in na podlagi ugotovitev različnih študij veljajo za varne. Svetovna zdravstvena organizacija ponuja kratko spletno predstavitev varnosti cepiv.

Ukrepi na ravni EU

Politika cepljenja je sicer v pristojnosti nacionalnih organov, vendar Evropska komisija podpira države EU pri usklajevanju njihovih politik in programov.

Ministri EU za zdravje so decembra 2018 sprejeli priporočilo Sveta o okrepljenem sodelovanju v boju proti boleznim, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Ukrepi, h katerim poziva ta pobuda politike, so na primer namenjeni usklajevanju javnega naročanja cepiv, podpiranju raziskav in inovacij ter odpravljanju nezaupanja v cepljenje, pri čemer je splošni cilj povečati precepljenost v EU v vseh življenjskih obdobjih.

Poleg tega Evropska komisija podpira prizadevanja držav EU, da ohranijo ali povečajo precepljenost, tako da:

Skupni ukrep za cepljenje

Evropska komisija je še okrepila svojo podporo prizadevanjem držav EU za večjo precepljenost, tudi s skupnim ukrepom za cepljenje, ki ga sofinancira z zdravstvenim programom EU (3,55 milijona evrov).

Skupni ukrep iz leta 2018 je namenjen zmanjševanju oklevanja pri cepljenju in prizadevanju za večjo precepljenost v EU. Koordinatorka ukrepa je Francija (INSERM), sodeluje 20 partnerskih držav (17 iz EU in tri zunaj EU).

Skupni ukrep si tudi prizadeva utrditi sodelovanje nacionalnih svetovalnih skupin za cepljenje in tako povečati transparentnost odločanja o novih cepivih in zaupanje tem cepivom.

Koalicija za cepljenje

Spomladi 2019 je bila ustanovljena koalicija za cepljenje, ki združuje evropska združenja zdravstvenih delavcev in študentov, ki se pri svojem delu z državljani in vrstniki zavzemajo za cepljenje. Člani koalicije za cepljenje se zavezujejo zagotavljanju točnih informacij za javnost, boju proti mitom glede cepljenja in cepiv ter izmenjavi najboljših praks. Trenutno ji sopredsedujejo tri pomembna evropska združenja zdravstvenih delavcev:

Koalicija je 9. februarja 2021 objavila manifest s tremi ključnimi razlogi, zakaj bi se morali vsi zdravstveni delavci čim prej cepiti proti COVID-19:

  1. da bi se zaščitili pred boleznijo in morebitnimi resnimi ali življenjsko nevarnimi zapleti
  2. cepiva proti COVID-19 so varna in učinkovita
  3. da bi zaščitili zmogljivost zdravstvenih sistemov

Prav tako so objavili izjavo v podporo letni kampanji ozaveščanja o gripi, v kateri so priporočili, naj se zdravstveni delavci cepijo tudi proti gripi.

Sorodne informacije