Cepljenje

Pregled

Cepljenje je glavno orodje za primarno preprečevanje bolezni in nedvomno med stroškovno najbolj učinkovitimi javnozdravstvenimi ukrepi, s katerimi razpolagamo. Imunizacija s cepljenjem je naša najboljša obramba pred hudimi in včasih smrtno nevarnimi nalezljivimi boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti. Z množičnim cepljenjem smo izkoreninili črne koze, odpravili otroško paralizo v Evropi in skoraj izkoreninili številne druge bolezni.

Evropska strategija proti COVID-19

Evropska komisija je 17. junija 2020 predstavila evropsko strategijo za pospeševanje razvoja, proizvodnje in uvajanja cepiv proti COVID-19. Učinkovito in varno cepivo proti virusu je najboljši način, da se doseže trajna rešitev za pandemijo.

Komisija je 15. oktobra sprejela strategijo cepljenja, v kateri je predstavila ključne elemente, ki naj bi jih države članice upoštevale pri svojih strategijah cepljenja proti COVID-19, ter prednostne skupine, ki bi jih bilo treba najprej cepiti.

Sedanji izzivi

Danes se vsako leto po vsem svetu cepi več kot 100 milijonov otrok proti davici, tetanusu, oslovskem kašlju, tuberkulozi, otroški paralizi, ošpicam in hepatitisu B. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) s cepljenjem vsako leto preprečimo predvidoma 2–3 milijona smrti v svetu ter zmanjšamo stroške zdravljenja posameznih bolezni, tudi protimikrobnega zdravljenja (pri virusnih okužbah).

Kljub odličnim rezultatom cepljenja se številne države EU in sosednje države zaradi nezadostne precepljenosti trenutno spopadajo z izbruhi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, kakršnih doslej še ni bilo. Zaupanje v cepljenje upada po vsem svetu – geografske razlike glede dostopnosti cepiv in dezinformacije vzbujajo zaskrbljenost in postajajo velik izziv za javnozdravstvene strokovnjake. Evropska komisija in države članice EU si skupaj prizadevajo za zagotavljanje pravičnega dostopa do cepiv za vse državljane EU, preprečevanje širjenja dezinformacij in povečanje zaupanja javnosti v cepljenje.

Evropska unija ima zelo stroga pravila v zvezi z odobritvijo uporabe in dajanja cepiv na trg. Evropska agencija za zdravila je pristojna za ocenjevanje in nadzor nad novimi cepivi. Evropska komisija šele po celovitem testiranju posameznega cepiva izda dovoljenje za promet. Ko so na trgu, Evropska agencija za zdravila še naprej preverja varnost cepiv in izvaja nadzor po pridobitvi dovoljenja za promet. Vsi ti ukrepi so namenjeni zagotavljanju čim večje varnosti in skrbi za zdravje in dobro počutje prebivalcev.

Cepiva vsebujejo antigene, ki zagotavljajo odpornost proti določenim patogenom, denimo virusu influence. Da pa bi bila cepiva učinkovita, morajo vsebovati tudi številne druge snovi, vključno s stabilizatorji, pomožnimi sredstvi in konzervansi.

Stabilizatorji so pomembni za ohranjanje učinkovitosti cepiv med shranjevanjem. Adjuvanti se dodajo k cepivom za izboljšanje imunskega odziva. S spodbujanjem nastajanja protiteles proti virusu ali bakterijam so cepiva učinkovitejša in imajo dolgotrajnejši učinek. Dodatki so tudi konzervansi, ki preprečujejo rast nevarnih bakterij ali gliv, kar je bistveno za zagotavljanje varnosti cepiv. Vse komponente cepiv, ki se tržijo v Evropski uniji, so pod strogim nadzorom in na podlagi ugotovitev različnih študij veljajo za varne. Svetovna zdravstvena organizacija ponuja kratko spletno predstavitev varnosti cepiv.

Ukrepi na ravni EU

Politika cepljenja je sicer v pristojnosti nacionalnih organov, vendar Evropska komisija pomaga državam EU pri usklajevanju njihovih politik in programov.

Svet je decembra 2018 sprejel priporočilo o krepitvi sodelovanja v EU na področju bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. Cilj predloga je odpraviti nenaklonjenost cepljenju, izboljšati koordinacijo pri naročanju cepiv, podpreti raziskave in inovacije ter krepiti sodelovanje v EU na področju bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem.

Evropska komisija spodbuja države EU, da pripravijo in izvajajo nacionalne načrte cepljenja, ki vključujejo tudi pobude za izboljšanje precepljenosti, in uvedejo redno preverjanje statusa cepljenja.

Poleg tega Evropska komisija podpira prizadevanja držav EU, da ohranijo ali povečajo precepljenost, tako da:

Skupni ukrep za cepljenje

Evropska komisija je še okrepila svojo podporo prizadevanjem držav EU za večjo precepljenost, tudi s skupnim ukrepom za cepljenje, ki ga sofinancira z zdravstvenim programom EU (3,55 milijona evrov).

Skupni ukrep iz leta 2018 je namenjen zmanjševanju nenaklonjenosti cepljenju in prizadevanju za večjo precepljenost v EU. Koordinatorka ukrepa je Francija (INSERM), sodeluje 20 partnerskih držav (17 iz EU in tri zunaj EU).

Skupni ukrep si tudi prizadeva utrditi sodelovanje nacionalnih svetovalnih skupin za cepljenje in tako povečati transparentnost odločanja o novih cepivih in zaupanje tem cepivom.

Koalicija za cepljenje

Spomladi 2019 je bila sklicana „koalicija za cepljenje“, ki povezuje evropska združenja zdravstvenih delavcev in relevantna združenja študentov na tem področju. Koalicija spodbuja zagotavljanje točnih informacij za javnost, boj proti zmotam in napačnim predstavam glede cepiv in cepljenja ter izmenjavo najboljših praks v zvezi s cepljenjem.

Komisija je med evropskim tednom imunizacije 2020 vzpostavila evropski informacijski portal o cepljenju, ki zagotavlja objektivne, transparentne in najnovejše informacije o cepljenju in cepivih, njihovih koristih in varnosti ter postopku farmakovigilance.

Povezane informacije