Health security and infectious diseases

Pregled

Čeprav se je pojavnost nalezljivih bolezni v EU v zadnjih letih zmanjšala ali stabilizirala, nevarnosti še vedno ostajajo. Pandemična gripa (H1N1) leta 2009, izbruh bakterije E. Coli v Nemčiji leta 2011, izbruh ebole v zahodni Afriki leta 2014 in virusa zika leta 2016 ter covida-19 leta 2020 kažejo, da se lahko grožnje z novimi okužbami v svetu pojavijo kadar koli.

Izbruh pandemije COVID-19 pomeni izziv brez primere in veliko breme za javno zdravje in življenje. Boj proti čezmejnim nevarnostim za zdravje zahteva dobro pripravljenost in usklajeno ukrepanje pred krizo, med njo in po njej.

Evropska komisija je 11. novembra v okviru vzpostavitve evropske zdravstvene unije predlagala nov okvir za zdravstveno varnost, ki bo ustrezal zdravstvenim izzivom v prihodnosti. Na podlagi izkušenj, pridobljenih v boju proti koronavirusu, bo novi okvir razširil pooblastila agencij EU pri koordinaciji ukrepov za pripravljenost in odzivanje. Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) je bil ustanovljen za pripravo na izredne razmere na področju javnega zdravja in odzivanje nanje.

Odzivanje na grožnje zdravju

Odzivanje na grožnje zdravju zajema več elementov:

  • odkrivanje in ugotavljanje groženj, izbruhov ali kriz z nadzorom in spremljanjem
  • razpoložljivost komunikacijskih kanalov za zgodnje opozarjanje in obveščanje prek zaupanja vrednih postopkov in drugih orodij, ki jih zdravstveni organi lahko uporabijo za hitro in ciljno usmerjeno izmenjavo informacij

Ustrezna ocena tveganja je ključnega pomena pri odločanju, ali in kako se odzvati na grožnje. To je še zlasti pomembno v mednarodnem okviru.

Boljša pripravljenost je ključnega pomena za vzpostavitev ustreznih zmogljivosti, procesov in ukrepov, kadar je to potrebno. Pripravljenost je bistvena za pravočasno vzpostavitev postopkov in mehanizmov, ki jih je mogoče hitro aktivirati, ko se pojavi grožnja zdravju, da bi zaščitili državljane. Izkušnje, pridobljene v okviru realnih dogodkov in rednih simulacijskih vaj za testiranje obstoječih postopkov, so dragocen prispevek k izboljšanju in prilagajanju pripravljenosti.

Nekatere grožnje so dolgoročne in zahtevajo posebne ciljno usmerjene ukrepe. Velik javnozdravstveni problem je denimo protimikrobna odpornost, ki prav tako zahteva ustrezno pripravljenost in ukrepanje. Posebno pozornost na dolgi rok je treba nameniti tudi epidemijam, kot so HIV/AIDS, virusni hepatitis in tuberkuloza. Enako velja za pripravljenost na teroristične napade, hibridne grožnje in vse oblike ogrožanja javnosti, ki jih povzroči človek.

Čezmejno ukrepanje EU

Evropska unija je sprejela zakonodajo, ki zagotavlja usklajen odziv na čezmejne grožnje zdravju zaradi nalezljivih bolezni, ki so kemičnega, biološkega, okoljskega ali neznanega izvora, ne glede na to, ali so bile razširjene namerno ali nenamerno. 

Na podlagi izkušenj, pridobljenih v času koronavirusne krize, bi predlog uredbe o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Sklepa št 1082/2013/EU utrdil pooblastila za koordinacijo na ravni EU. Razglasitev izrednih razmer na ravni EU bi spodbudila večjo koordinacijo ter omogočila razvoj, oblikovanje zalog in nabavo izdelkov, pomembnih za reševanje krize.

Evropska komisija in agencije EU, zlasti Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, bodo redno preskušale in pregledovale načrte pripravljenosti na pandemijo na ravni EU in nacionalnih ravneh. Evropska komisija bo o rezultatih poročala državam članicam in Evropskemu parlamentu.

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni bo s pomočjo umetne inteligence in drugih naprednih tehnoloških sredstev vzpostavil tudi okrepljen, integriran nadzorni sistem na ravni EU.

Države članice bodo morale izboljšati poročanje o kazalnikih zdravstvenih sistemov (npr. razpoložljivost bolnišničnih postelj, zmogljivost za specializirano zdravljenje in intenzivno nego, število usposobljenega medicinskega osebja).

Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere

Novi organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) bo okrepil sposobnost Evrope za preprečevanje, odkrivanje in hitro odzivanje na čezmejne izredne zdravstvene razmere. Naloga organa bo okrepiti koordinacijo zdravstvene varnosti v EU, da bi zagotovili ustrezne zdravstvene protiukrepe na področju razvoja, proizvodnje, naročanja in pravične porazdelitve, ter prispevati h krepitvi pripravljenosti in odzivanja na izredne zdravstvene razmere v svetu.

Organ HERA bo deloval v dveh različnih fazah delovanja – v času pripravljenosti in času krize. V „fazi pripravljenosti“ bo usmerjal naložbe in ukrepe za krepitev preprečevanja in pripravljenosti na nove izredne razmere v javnem zdravju. V „fazi krize“ se bo organ HERA lahko oprl na večja pooblastila za hitro sprejemanje odločitev in izvajanje nujnih ukrepov.

Okrepitev vloge Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni in Evropske agencije za zdravila

Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni bodo podeljena širša pooblastila, da bi lahko Evropski komisiji in državam EU zagotavljal podporo pri izvajanju zgoraj opisanih novih nalog, zlasti:

  • epidemiološko spremljanje prek integriranih sistemov, ki omogočajo spremljanje v realnem času
  • načrtovanje pripravljenosti in odzivanja, poročanje ter presoja
  • priprava nezavezujočih priporočil in možnosti za obvladovanje tveganja
  • možnost mobilizacije in napotitve zdravstvene projektne skupine EU za pomoč pri lokalnemu odzivu v državah članicah
  • oblikovanje mreže referenčnih laboratorijev EU in mreže za snovi človeškega izvora

Pooblastila Evropske agencije za zdravila bodo razširjena tako, da bo lahko spodbujala usklajeno odzivanje na zdravstvene krize na ravni Unije, in sicer s:

  • spremljanjem in zmanjševanjem tveganja pomanjkanja kritičnih zdravil in medicinskih pripomočkov
  • znanstvenim svetovanjem o zdravilih, ki bi lahko imela potencial za zdravljenje, preprečevanje ali diagnosticiranje bolezni, ki povzročijo takšne krize
  • usklajevanjem študij za spremljanje učinkovitosti in varnosti cepiv
  • usklajevanjem kliničnih preskušanj

Sklep o čezmejnih nevarnostih za zdravje

Ključni mejnik pri oblikovanju usklajenega in trdnega okvira EU za zdravstveno varnost je bilo sprejetje Sklepa 1082/2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje, da bi izboljšali pripravljenost in okrepili zmogljivosti za usklajen odziv na izredne zdravstvene razmere v EU.

Ta zakonodaja je bila pomemben korak naprej pri izboljšanju zdravstvene varnosti v EU in je do sprejetja novih predlogov zagotovila pravni okvir za sodelovanje EU na tem področju. Države članice EU podpira v boju proti čezmejnim nevarnostim in prispeva k zaščiti državljanov pred morebitnimi prihodnjimi pandemijami in resnimi čezmejnimi nevarnostmi za zdravje z naslednjimi ukrepi: