Health security and infectious diseases

Krizno upravljanje

Nalezljive bolezni se lahko hitro razširijo, če ukrepi niso pravočasni. Pri čezmejnih izbruhih mora biti odziv hiter, ciljno usmerjen in usklajen. Podobno se lahko kemične nevarnosti ali okoljske nesreče (npr. izbruhi vulkanov) hitro razširijo čez meje ene države ali presežejo nacionalne zmogljivosti za odzivanje.

Vloga EU pri obvladovanju zdravstvenih kriz je predvsem zagotoviti usklajevanje odziva, za posebne javnozdravstvene ukrepe pa so še naprej pristojne nacionalne vlade, ki upoštevajo dejavnike, kot so nacionalne epidemiološke razmere, socialna struktura in zmogljivosti nacionalnih zdravstvenih sistemov.

Evropska komisija v tesnem sodelovanju z vsemi državami EU zagotovi, da je ukrepanje držav dosledno in usklajeno. Komisija lahko mobilizira tudi instrumente na ravni EU za neposredno podporo državam članicam, na primer skupna javna naročila.

Najnovejša pandemija COVID-19 je velika zdravstvena kriza, pri kateri je potrebno obsežno usklajeno ukrepanje na ravni EU. Primer take koordinacije EU v preteklosti je bilo denimo ukrepanje ob izbruhu ebole v Zahodni Afriki.

Odbor za zdravstveno varnost

Hitro odzivanje EU ob resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje koordinira Odbor za zdravstveno varnost. Je ključni forum za izmenjavo informacij o posebnih ukrepih, ki jih sprejmejo posamezne države, in skupaj z Evropsko komisijo opredeljuje ukrepe, ki jih je treba sprejeti v zvezi s pripravljenostjo, načrtovanjem, obveščanjem o tveganjih in kriznih razmerah ter odzivanjem nanje.

Odbor za zdravstveno varnost sestavljajo predstavniki zdravstvenih organov držav EU, pri čemer države kandidatke in potencialne kandidatke sodelujejo kot opazovalke. Da bi okrepili sodelovanje, so države, kot so Združeno kraljestvo, Švica in Ukrajina, povabljene zlasti k sodelovanju na sestankih Odbora za zdravstveno varnost v zvezi s COVID-19.

Odbor se redno sestaja, lahko tudi na zahtevo Evropske komisije ali države EU, kadar to zahtevajo okoliščine. Predseduje mu Komisija. Odbor za zdravstveno varnost se od začetka pandemije COVID-19 pogosto sestaja.

Ko namerava država EU sprejeti javnozdravstvene ukrepe v zvezi z resno čezmejno nevarnostjo, mora druge države EU in Evropsko komisijo še pred sprejetjem ukrepov obvestiti o njihovi naravi, namenu in področju uporabe, razen kadar je zaradi varovanja javnega zdravja nujno takojšnje ukrepanje.

Predstavniki nacionalnih zdravstvenih služb se v okviru Odbora za zdravstveno varnost posvetujejo z Evropsko komisijo glede koordinacije

  • nacionalnih ukrepov ob resni čezmejni nevarnosti za zdravje
  • obveščanja javnosti in zdravstvenih delavcev o tveganjih in kriznih razmerah, ki se lahko prilagodi nacionalnim potrebam in posebnostim

Prizadeta država EU lahko ob resni čezmejni nevarnosti za zdravje, ki presega njene zmogljivosti ukrepanja, zaprosi tudi za pomoč drugih držav EU po mehanizmu Unije na področju civilne zaščite.

Farmacevtski postopki med nevarnostjo pandemije

V primeru nevarnosti pandemije ali zelo resne nevarnosti, ki ogroža javno zdravje v Evropski uniji, lahko Evropska komisija razglasi izredne razmere na področju javnega zdravja, s čimer se sprožijo posebne določbe v farmacevtski zakonodaji EU za pridobitev hitrega dovoljenja za promet z medicinskimi izdelki. Komisija se lahko odloči tudi za skrajšani postopek odobritve cepiv za pandemično gripo.

Komisija je tudi v stalnem stiku s ključnimi partnerji, kot so Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropska agencija za zdravila (EMA) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Obveščanje o tveganjih in kriznih razmerah

Pri odzivanju na krizne razmere na nacionalni ravni so bistvenega pomena jasne informacije ter učinkovito obveščanje javnosti in zdravstvenih delavcev.

EU podpira države članice pri obveščanju o tveganjih v primeru izbruhov bolezni, vendar jim ne nalaga usklajenih sporočil. Namesto tega je naloga Komisije zagotoviti usklajevanje med državami članicami, da bi bilo obveščanje javnosti in zdravstvenih delavcev skladno in dosledno.

Mreža komunikatorjev

Odbor za zdravstveno varnost je vzpostavil mrežo komunikatorjev, ki povezuje strokovnjake za obvladovanje tveganja iz držav EU, Evropsko komisijo in agencije EU, ki ob kriznih zdravstvenih razmerah prevzamejo komunikacijski vidik ukrepanja.

Mreža omogoča:

  • v kriznih razmerah – izmenjavo informacij takoj na začetku ter koordinacijo nacionalnih strategij in sporočil za javnost, da se zagotovi njihova doslednost in skladnost s prilagoditvijo nacionalnim razmeram
  • dolgoročno – izmenjavo najboljših praks pri komuniciranju o zdravstvenih tveganjih/kriznih razmerah ter pripravo priporočil za preventivne ukrepe

Tehnična delovna skupina za diagnostične teste za COVID-19

V okviru pandemije COVID-19 je Odbor za zdravstveno varnost maja 2021 ustanovil tehnično delovno skupino za diagnostične teste COVID-19, ki združuje strokovnjake iz 27 držav EU in Norveške ter predstavnike Generalnega direktorata za zdravje in varnost hrane, Skupnega raziskovalnega središča in ECDC.

Tehnična delovna skupina bo razpravljala zlasti o:

  • predlogih za posodobitev skupnega evropskega seznama hitrih antigenskih testov, o katerih se bo dogovoril Odbor za zdravstveno varnost
  • usklajenem protokolu, vključno s skupnimi merili, za neodvisne validacijske študije, ki ocenjujejo klinično učinkovitost hitrih antigenskih testov

Več informacij o tehnični delovni skupini in njenih dejavnostih