Svetovni dan zdravja, ki ga praznujemo vsako leto 7. aprila, je priložnost za vse nas, da razmislimo o svojem zdravju. Želim si, da bi bili vsi evropski prebivalci zdravi in bi imeli dostop do kakovostnega zdravstva. Žal je resničnost pogosto drugačna.
V Evropi so velike razlike v zdravju prebivalstva med posameznimi državami in tudi znotraj posameznih držav. Prebivalci številnih vzhodnih držav članic EU ne živijo tako dolgo kot ljudje na zahodu. Pričakovana življenjska doba za ženske se od države do države razlikuje tudi za osem let. Pri moških znaša ta razlika 14 let! Razlika v letih zdravega življenja je še večja – pri ženskah znaša celo 18 let. Evropska komisija je prav zato pripravila predlog o zmanjšanju razlik v zdravju prebivalstva v Evropski uniji, ki naj bi ga sprejeli do konca leta 2009.
Dandanes se spopadamo z gospodarsko krizo, zaradi katere bi se zdravje evropskih prebivalcev lahko še poslabšalo. Varstvo javnega zdravja je tako še pomembnejše. Zdravje je seveda človekova dobrina, vendar je tudi pomemben gospodarski dejavnik. Zdravo prebivalstvo je namreč produktivna delovna sila, ki dela in prispeva k splošni blaginji, tudi ko se stara.
Krizo bodo najhuje občutili prav pripadniki najbolj ranljivih skupin – mladi, priseljenci, upokojenci. Zaščititi jih je treba z ustreznimi ukrepi in poskrbeti, da bo vsak posameznik imel vse informacije in zdravstveno oskrbo, ki jih potrebuje za zdravo in dejavno življenje.
Evropska komisija ima pomembno nalogo – državam EU mora pomagati vlagati v zdravje in učinkovito uporabljati vire zdravstvenega varstva. Zdaj res ni čas za to, da bi zmanjšali proračunska sredstva za zdravje ali prenesli stroške na bolnike, ki jih že tako pestijo nižji dohodki. Nikakor ne smemo pozabiti, da je zdravja naše največje bogastvo.
