Bliža se konec leta 2008, Evropa pa se je znašla na križišču poti.
Smo pred najhujšo gospodarsko krizo sodobnega časa in lizbonska agenda svojega refrena o „delovnih mestih in gospodarski rasti“ ni uspela trajnostno uresničiti. Gospodarski model, ki temelji na potrošnji, je škodoval evropskemu gospodarstvu, spodnesel družbeno pravičnost ter povečal breme zaradi slabega zdravja in kroničnih bolezni.
Zdaj imamo priložnost, da stvari spremenimo. Leto 2009 prinaša prenovo institucij EU, saj bodo mesta v Evropskem parlamentu in Komisiji zasedli novi obrazi. Nova ekipa bo morala pripraviti vodilno vizijo za naslednje desetletje. Spremeniti bo morala napačne odločitve iz preteklosti, saj je jasno, da ločevanje finančnih in gospodarskih ciljev od socialnih kazalnikov vodi v neuspeh.
Dve krizi, svetovni finančni zlom in škandal zaradi melamina v mleku, sta še poudarili odgovornost državnih organov za regulacijo trga in s tem za zaščito javnega interesa in javnega zdravja. Novi oblikovalci politik EU bodo od predhodnikov podedovali neenakost brez primere v Evropi in obdobje negotovosti za številne prebivalce. Vse posledice recesije so še pred nami, toda najhujše bodo za tiste, ki se že zdaj spopadajo s pomanjkanjem, družbeno izključenostjo in negotovostjo. To se bo poznalo tudi pri telesnem in duševnem zdravju prebivalcev in nekateri si nikoli ne bodo opomogli.
Na človekovo zdravje vplivajo številne politike. V letu 2009 potrebujemo drzno vodstvo celotne ekipe komisarjev in obnovljeno zavezo za izboljševanje zdravja in dobrega počutja. EU lahko izboljša zdravje vseh državljanov samo, če pri oblikovanju vseh politik upošteva tudi zdravstveni vidik. To vizijo lahko uresničimo samo s sodelovanjem in podporo interesnih skupin ter iskrenim prizadevanjem zdravstvene skupnosti.
