Bilten št. 205 – Zdravstveno stanje v EU

Bilten Zdravje-EU, št. 205: V žarišču

Kako naj evropski državljani ostanejo zdravi – Evropska komisija ugotavlja zdravstveno stanje v EU

Kako lahko zdravstveni sistemi v državah EU še vedno ustrezajo svojemu namenu glede uspešnosti, dostopnosti in odpornosti? Evropski komisar za zdravje in varnost hrane Vytenis Andriukaitis je spregovoril o nekaterih ugotovitvah Komisije, ki temeljijo na izkušnjah iz dvoletnega cikla o zdravstvenem stanju v EU. Komisija je objavila 28 zdravstvenih profilov držav in spremljevalno poročilo, ki skupaj zagotavljata poglobljeno oceno zdravstvenih sistemov v državah EU.

Kakšen je bil namen za pripravo teh poročil?

Poročila so razkrila skupne izzive zdravstvenih sistemov EU. S ponudbo celovitih podatkov in spoznanj želimo podpreti nacionalne zdravstvene organe pri premagovanju izzivov, oblikovanju ustrezne politike in sprejemanju pravilnih naložbenih odločitev.

Kako so bila poročila pripravljena?

Zdravstveni profili držav so bili pripravljeni v tesnem sodelovanju z OECD in Evropsko opazovalnico za zdravstvene sisteme in politike. Spremljevalno poročilo Komisije je opredelilo skupne cilje držav članic in opozorilo na morebitna področja, pri katerih lahko Komisija spodbuja vzajemno učenje in izmenjavo dobrih praks.

Katere so glavne ugotovitve poročil?

Pri pripravi politike moramo ponovno razmisliti o našem razumevanju zdravja. Države članice se spopadajo z zelo podobnimi izzivi. Opredelili smo pet širših vidikov, ki zahtevajo okrepitev naših prizadevanj:

  • 1. Spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni
    Za preventivo porabimo le 3 % proračuna za zdravstveno varstvo v primerjavi z 80 % za zdravljenje nenalezljivih bolezni, ki jih je mogoče pogosto preprečiti. S promocijo zdravega načina življenja in odpravo dejavnikov tveganja, kot so uživanje alkohola, kajenje in telesna nedejavnost, bi znatno zmanjšali breme nenalezljivih bolezni, rešili mnoga življenja in prihranili denar.

  • 2. Dobro primarno zdravstveno varstvo
    Vsak četrti pacient se ob zdravstvenih težavah odpravi naravnost v bolnišnico, in sicer zato, ker nima dostopa do osnovnega zdravstvenega varstva, kar pomeni velik pritiska na bolnišnice. S preventivnimi ukrepi in ozaveščanjem o pomenu osnovnega zdravstvenega varstva ter njegove dostopnosti lahko zmanjšamo breme akutne oskrbe.

  • 3. Celostna oskrba
    Zlasti starejši bolniki imajo lahko več zdravstvenih težav. Pogosto se morajo pri iskanju ustrezne zdravstvene pomoči znajti v labirintu zdravstvenih storitev, namesto da bi se zdravili in pridobili nasvet v okviru celostne oskrbe. Zdravstveni delavci morajo pri tem sodelovati, infrastruktura pa omogočiti lažjo uporabo zdravstvenih storitev.

  • 4. Proaktivno načrtovanje in predvidevanje potreb po delovni sili v zdravstvu
    Za zdrave zdravstvene sisteme potrebujemo zdrave zdravstvene delavce. Če želimo okrepiti vlogo primarnega zdravstvenega varstva, izboljšati preventivne ukrepe in promocijo zdravja ter poudariti pomen celostne zdravstvene oskrbe, moramo zagotoviti učinkovito načrtovanje in predvidevanje potreb po zdravstvenih delavcih, da bodo zdravstveni sistemi lahko odpornejši na prihodnje spremembe.

  • 5. Zdravstveni podatki, usmerjeni k pacientu
    Zelo malo vemo o poteku zdravljenja in njegovih posledicah na življenje pacienta. Kako lahko bolezen ovira posameznika pri vsakodnevnih dejavnostih? Kako lahko zdravljenje izboljša kakovost njegovega življenja? Potrebujemo več zdravstvenih podatkov o izkušnjah in rezultatih zdravljenja pacienta. Nove tehnologije nam to v veliki meri omogočajo.

Kako bo treba ukrepati zdaj, ko se prvi cikel o zdravstvenem stanju v EU bliža koncu?

Države članice imajo priložnost, da se same odločijo o naslednjem koraku in se srečajo s strokovnjaki, ki so pripravili ta poročila. Tega cikla je sicer konec, vendar se je drugi pravkar začel. V naslednjih dveh letih bomo pripravili nova poročila, za katera upamo, da bodo odražala resnični napredek in spremembe v načinu našega razmišljanja o zdravju, zlasti na drugih področjih politike.